Obveščamo Vas, da je v četrtek, 2. decembra 2021, Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju: MP) na spletni strani E-demokracija objavilo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP: v nadaljevanju: predlog zakona), EVA: 2016-2030-0030.  Predlog zakona lahko najdete na naslednji povezavi: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11869. Predlagatelj ni priložil MSP testa.

 

Predlog zakona se osredotoča na odpravo ustavne neskladnosti določb ZFPPIPP, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče, na  povečanje učinkovitosti postopkov zaradi insolventnosti z dopolnitvijo in zaostritvijo pravil, ki določajo obveznosti poslovodstva ob nastopu insolventnosti, uvedbo možnosti izrednega pravnega sredstva – revizije zoper nekatere odločitve v stečajnem postopku, vzpostavitev možnosti za prestrukturiranje terjatev v okviru postopka prisilne poravnave, prilagoditev drugih pravil z namenom celovite implementacije Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti, spremembo postopka poenostavljene prisilne poravnave v smeri večjega nadzora glede prijavljenih terjatev in izboljšanja procesnega položaja upnika, razširitev možnosti posebnih pravil finančne reorganizacije v okviru postopka prisilne poravnave za vse kapitalske družbe, izboljšanje poplačila upnikov v stečajnem postopku in zagotovitev večje preglednosti prodaj v stečajnem postopku, izboljšanje položaja delavcev v postopkih prestrukturiranja kot tudi v stečajnem postopku in učinkovitejše vodenje disciplinskih postopkov zoper upravitelje.

 

 

V nadaljevanju navajamo povzetek najpomembnejših novosti, ki so pomembne za gospodarske družbe:

 

• Predlog zakona po novem ureja postopke zaradi grozeče nevarnosti. Opredeljeno je, da med postopek zaradi grozeče nevarnosti, sodita postopek preventivnega prestrukturiranja in postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti;

 

• Pri postopku zaradi insolventnosti še črta postopek poenostavljene prisilne poravnave;

 

• Dodan je novi člen z naslovom »grozeča insolventnost«, ki opredeljuje pojem grozeče insolventnosti. Grozeča nevarnost je položaj, ki nastane, če je verjetno, da bo dolžnik v obdobju enega leta postal insolventen. Grozeča insolventnost se domneva, če z začetkom postopka zaradi odprave grozeče nevarnosti soglašajo upniki, ki so imetniki terjatev dolžnika in ki skupaj dosegajo vsaj 30 odstotkov vsote vseh terjatev do dolžnika;

 

• Po novem velja, da je dolžnik, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave, trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom svojih obveznosti na podlagi prisilne poravnave in s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave.  Razlika je v tem, da dolžnik, zoper katerega je tekel omenjeni postopek, ni več trajneje nelikviden, če zamuja s plačilom svojih obveznosti na podlagi poenostavljene prisilne poravnave. Sprememba je povezana z vprašanjem obveznosti rednega poplačevanja zavarovanih terjatev, in sicer ne glede na to ali so bile te predmet prisilnega prestrukturiranja s prisilno poravnavo ali ne;

 

• Finančno prestrukturiranje po novem obsega celoto finančnih in poslovnih ukrepov. Finančno prestrukturiranje ni več samo finančni, temveč tudi poslovni ukrep oziroma kombinacija obeh;

 

• Pri ožje povezanih fizičnih osebah predlog zakona spreminja pojem osebe, s katero se živi v življenjski skupnosti in ki ima po zakonu enake premoženjske pravice kot zakonska zveza z besedno zvezo »zunajzakonski partner«, s čimer sledi spremenjeni določbi Zakona o partnerski zvezi. Dodan je tudi novi odstavek, ki govori o ožje povezanih osebah posamezne pravne osebe. Dodano je tudi, da je ožje povezana oseba fizične ali pravne osebe lahko tudi druga oseba, za katero se dokaže, da dejansko obvladuje oblikovanje volje;

 

• Novost predloga zakona so tudi obveznosti poslovodstva in drugih organov v primeru nastanka grozeče insolventnosti. Poslovodstvo in drugi organi družbe se morajo izogibati ravnanjem, zaradi katerih bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, brez razloga neenako obravnavani, pri svojih odločitvah morajo upoštevati interese upnikov, lastnikov kapitala in drugih deležnikov ter se izogibati ravnanjem, s katerimi se ogroža ali zmanjšuje premoženje družbe ali kako drugače ogroža sposobnost preživetja družbe;

 

• Po novem so za redna poslovanja družbe nujne tudi odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni. Poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo več opravljati pravna dejanja, ki bi bila ob stečajnem postopku izpodbojna. Prepovedi opravljanja plačil ali prevzema novih obveznosti po novem trajajo, če mora poslovodstvo vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti in ne več stečajnega postopka;

 

• Novost je, da mora družba, ki ji grozi insolventnost oziroma njeno poslovodstvo, poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja predložiti nadzornemu svetu, če ga družba ima. Omenjeno poročilo mora vsebovati mnenje poslovodstva, ali obstaja 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da družba ne bo postala kratkoročno in dolgoročno plačilno nesposobna;

 

• Poslovodstvo mora v primeru insolventnosti družbe, v roku enega meseca po nastanku insolventnosti, vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. Trenutni 38. člen ZFPPIPP ureja obveznost vložiti predlog za začetek stečajnega postopka v roku treh delovnih dni, če je podano mnenje poslovodstva o tem,  da obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe in mnenje poslovodstva in ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo, odklonilno;

 

• Predlog določa trimesečni rok za začetek postopka insolventnosti, če je razlog insolventnosti naravna nesreča ali druga hujša nesreča, epidemija ali podoben izredni dogodek;

 

• Črta se določba, ki navaja, da mora poslovodstvo vložiti popoln predlog za prisilno poravnavo v treh mesecih po nastanku insolventnosti, če je mnenje poslovodstva, ali obstaja 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da družba ne bo postala kratkoročno in dolgoročno plačilno nesposobna, pritrdilno. Novi predlog zakona tako ne vsebuje več vlaganja popolnega predloga za prisilno poravnavo s strani poslovodstva;

 

• Vnaša se določba o prepovedi izplačila dobička in vračila vplačil družbenikom po potrjeni prisilni poravnavi. Družba ne sme opraviti izplačila dobička, rednega zmanjšanja osnovnega kapitala z izplačilom družbenikom oziroma vračila naknadnih vplačil družbenikom, vračila posojil družbenikom, četudi so ta zavarovana, ali poplačila drugih tovrstnih terjatev v korist družbenikov, dokler dolžnik ne plača terjatev vseh upnikov, za katere učinkuje prisilna poravnava. Predlog zakona za kršitve določa, da se smiselno uporabljajo določbe Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11 in naslednje; v nadaljevanju: ZGD-1) o vračilu prepovedanih izplačil družbenikom;

 

• Pri odškodninski odgovornosti članov poslovodstva je novost, da je poslovodstvo upnikom odgovorno za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če so ravnali v nasprotju s prepovedmi, ki jih določa 33.a člen predloga zakona, ki določa obveznosti ob nastanku grozeče nevarnosti;

 

• Spreminja se določba o odškodninski odgovornosti članov nadzornega sveta. Omogočeno je uveljavljanje odškodninskih zahtevkov tudi za škodo, ki bi nastala zaradi opustitve drugih nalog nadzornega sveta, ki v določbi sicer niso izrecno navedene, seveda ob izpolnitvi vseh predpostavk odškodninske odgovornosti, med katerimi je poleg protipravnosti ravnanja/opustitve, nastale škode in odgovornosti, tudi vzročna zveza med dejanji ali opustitvami članov nadzornega sveta in škodo. Odpira se določba o solidarni odgovornosti članov nadzornega sveta za škodo, ki so jo upniki utrpeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in je to posledica kršitve njihovih nalog;

 

• Pri ustavitvi postopka preventivnega prestrukturiranja je novost, da razlog za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja, ko dolžnik za več kot 15 dni zamuja s plačilom plače delavcem ni več omejen do višine minimalne plače;

 

• Pri ustavitvi postopka preventivnega prestrukturiranja je novost ta, da bo razlog za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja podan tudi v primeru, če bo dolžnik za več kot 15 dni zamuja s plačilom plače delavcem ali plačila davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcev. Predlagatelj s tem izboljšuje varstvo pravic delavcev v postopkih prestrukturiranja v primeru grozeče insolventnosti;

 

• Po novem mora upnik v postopku insolventnosti poleg glavnice uveljavljati stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatev v sodne ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti tudi če ti še niso bili odmerjeni;

 

• Spremenjena je definicija upniškega odbora, ki je po novem organ upnikov, ki v postopku zaradi insolventnosti opravlja procesna dejanja, za katera zakon določa, da jih je pristojen opravljati upniški odbor, za račun vseh upnikov, ki so stranke tega postopka z namenom, da se zavarujejo koristi upnikov v postopku insolventnosti. Po novem mora biti eden od članov upniškega odbora imenovan izmed upnikov prednostnih terjatev, če ti to zahtevajo. Upniški odbor ima po novem pravico pregledati poslovne knjige in dokumentacijo, ki jo je prevzel upravitelj od dolžnika in ima pravico pregledati dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom;

 

• Pri obveznostih upravitelja mora upravitelj upnike, ki so v razmerju insolventnosti dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako in ne sme omogočiti ali dopustiti, da druge osebe pridobijo premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, ne da bi zagotovile enakovredno nasprotno terjatev, ali druge koristi na škodo stečajne mase;

 

• Po novem je mogoče v postopku zaradi insolventnosti vložiti revizijo pod pogoji, ki jih določa ZPP. Predlagana novost omogoča preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava in odpravo bistvenih kršitev določb postopka in se nanaša na sklepe, ki imajo pomemben vpliv na položaj strank. Določene so tudi izjeme pri zamudi roka ali izostanka z naroka v primeru naravnih ali drugih hujših nesreč, ob epidemijah ali podobnih izrednih dogodkih;

 

• Po novem se vse sklepe o začetku postopka zaradi insolventnosti in vse sklepe, izdanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti objavi skupaj s predlogom, na podlagi katerega je sodišče izdalo sklep;

 

• Uvaja se pravica upnika do vpogleda oziroma informacij o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju. Ta je dolžan v osmih dneh od prejema zahteve, upniku dati informacije in mu omogočiti vpogled v dokumentacijo. Predlog zakona določa tudi pogoje, kdaj dolžnik lahko odkloni posredovanje informacij;

 

• Sodišče po novem ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka, če je insolventni dolžnik v postopku v načrtu prestrukturiranja predvidel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki;

 

• Predlagana je ureditev, da se pravila postopka prisilne poravnave lahko uporabijo za postopek nad vsako družbo, ki ima položaj kapitalske družbe. Vsi upniki so po novem upravičeni predlagati začetek postopka prisilne poravnave in ne samo finančni upniki;

 

• Novost je tudi novi oddelek, ki govori o postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče nevarnosti. Določen je namen takšnega prestrukturiranja, temeljna pravila in ustavitev postopka;

 

• Sodišče, ki je izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog mora po novem ta sklep vložiti tudi osebno odgovornemu družbeniku, ki ima možnost pritožbe. Sklep se vloži tudi družbenikom, če je sodišče izdalo omenjeni sklep na predlog družbenika d.o.o.;

 

• Dodana je stroškovna posledica pri posebnih pravilih za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine. Spreminja se določba o uveljavitvi prerekane izločitvene pravice v pravdi tako, da upnik v primeru, če v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatve ne vloži tožbe, izključitvena pravica preneha;

 

• Zaostruje se pogled na prizadevanje dolžnika, da izpolni obveznost do upnikov. Dolžnikova obveznost je, da si z ravnanji prizadeva za poplačilo upnikov tekom celotnega postopka osebnega stečaja, sicer odpust obveznosti ni dovoljen;

 

• Pri razlogih za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa se dodaja novost, da je ugovor zoper postopek izbrisa na podlagi izbrisnega predloga dovoljen, če pravna oseba hkrati z ugovorom predloži vsa manjkajoča letna poročila ali manjkajoče podatke iz letnega poročila, ki jih še ni predložila;

 

• Prekrškovni organ je po novem upravičen neposredno dostopati in pridobivati podatke iz centralnega registra prebivalstva in poslovnega registra. Dodaja se tudi novi člen, ki ureja višino globe v hitrem prekrškovnem postopku.

 

 

 

Vljudno vas prosimo, da vaše morebitne obrazložene pripombe, predloge in komentarje k predlogu zakona posredujete najkasneje do petka, dne 17. decembra 2021 na naslov: pravnasluzba@gzs.si. Prejete odzive članov bomo v Pravni službi GZS proučili in pripravili enoten dokument, ki ga bomo posredovali na Ministrstvo za pravosodje skladno s predvidenim rokom za pripombe.