Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje  v zvezi z domnevno nedovoljenimi provizijami in zakonitimi nadomestili upravnikov večstanovanjskih stavb na račun etažnih lastnikov.

 
Vlada v odgovoru med drugim navaja, da je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) seznanjeno z stališčem Agencije za zavarovalni nadzor v zvezi z vlogo upravnika večstanovanjskih stavb pri premoženjskem zavarovanju večstanovanjskih stavb. Področje upravičenosti in zakonitosti zaračunavanja nadomestil za upravljanje s terjatvami in upravnikovo prevzemanje tveganja neplačil bo treba razjasniti. Stanovanjska zakonodaja tega področja podrobneje ne ureja. Stanovanjski zakon (poravnava zapadlih obveznosti) upravniku sicer nalaga, da brez odlašanja izpolni zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe, glede na prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika. Če obveznosti do tretje osebe niso poravnane v celoti za vse etažne lastnike, mora upravnik tretji osebi na njeno zahtevo v roku osmih delovnih dni od prejema posredovati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti, potrebne za vložitev tožbe.

 
MOP je pristopil k izdelavi poglobljene analize izvajanja Stanovanjskega zakona, ki jo predvideva že sprejeta Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025. Osnutek novega zakona bo pripravljen do konca leta 2017 na osnovi pripravljenih izhodišč, ki so bila meseca marca 2017 javno objavljena na spletni strani MOP.

 
Med možnimi rešitvami povezanimi s preprečevanjem omenjenih ravnanj se v projektni nalogi »Osnutek izhodišč za prenovo stanovanjske zakonodaje po posameznih področjih« omenja naslednja vsebina: razmislek glede prepovedi zalaganja plačil za neplačnike iz prejetih plačil etažnih lastnikov in zlasti iz sredstev upravnika; možnost zunanje revizije poslovanja oz. poročil upravnika s strani pooblaščenih revizorjev po sklepu zbora etažnih lastnikov ali nadzornih odborov (kot strošek rednega upravljanja); obvezno imenovanje nadzornega odbora za dobo 2 let, ki bi izvajal nadzor nad delom upravnika ter dajal soglasje k izbiri ponudnikov in pogojev za izvedbo posameznih storitev oz. del kamor bodo sodile tudi dobave elektrike, vode; prepoved sklepanja poslov upravnika s povezanimi osebami brez soglasja zbora etažnih lastnikov ali nadzornega odbora; zbor etažnih lastnikov lahko sklene, da mora upravnik dobiti soglasje nadzornega odbora ali predsednika nadzornega odbora za izbiro izvajalcev posameznih storitev oz. del.

 
Skladno z določili Stanovanjskega zakona nadzor nad delom upravnika, na podlagi pogodbe o opravljanju upravniških storitev, izvajajo sami etažni lastniki, ki so določenega upravnika tudi imenovali in z njim sklenili pogodbo. Skladno z zakonom etažni lastniki lahko imenujejo tudi nadzorni odbor, katerega temeljna naloga je prav nadzor nad delom upravnika.
Skladno z zakonom je upravnik zavezan, da vsakemu etažnemu lastniku enkrat mesečno omogoči vpogled v pogodbe, knjigovodske listine in v stanje rezervnega sklada večstanovanjske stavbe. Če upravnik krši navedeni določbi, lahko stanovanjski inšpektor zoper njega sproži prekrškovni postopek.

 
Upravniki so, kot subjekti na trgu, podvrženi vsem nadzorom, ki v splošnem veljajo v Sloveniji. Revizijo finančno - računovodskega poslovanja določenega subjekta opravljajo za to pooblaščene revizijske organizacije, revizija pa se lahko naroči tudi v primeru, če ta ni predpisana oziroma zahtevana z zakonom. Nekateri upravniki revizorjevo poročilo tudi pridobijo in ga objavijo na spletnih straneh.
Glede na sodbo Višjega sodišča RS v Ljubljani izhaja, da bi moral tudi dobavitelj vsak mesec, ko ni prejel plačila, zahtevati spisek neplačnikov in podati terjatve. Če pa plačila ni dobil, niti ni dobil spiska dolžnikov velja domneva, da je upravnik prejel vsa sredstva in bi moral dobavitelj terjati upravnika.