Zapri

Arhiv: Povečati obrat v Sloveniji?

Trendi v zadnjih letih ne potrjujejo, da smo postali kaj bolj privlačno okolje za tuje investicije. Tuje neposredne investicije v višini četrtine letnega bruto domačega proizvoda so še enkrat nižje kot v Višegrajskih državah in več kot tretjino nižje kot v EU-28. V zadnjih 4-ih letih so se povečale za 1,6 mrd EUR, vendar predvsem zaradi prodaje nekaterih državnih družb, medtem ko večjih novih (greenfield) investicij nismo uspeli pritegniti.

Na eni strani visoko javno porabo, ki se je v obdobju 2007 do 2014 povečevala kot tretja najhitreje v OECD, financiramo z visokim davčnim primežem, saj denimo aktivno prebivalstvo obremenimo s socialnimi prispevki v višini 15 % BDP-ja, 60 % več kot v OECD. Na drugi strani imamo eno izmed najslabših razmerij med upokojenci in zavarovanci, delež podjetij, ki ima težave pri privabljanju tehničnih kadrov pa je skoraj polovičen.

Izstop iz tega klobčiča visoke javne porabe in obljubljenih pravic ni enostaven, vendar državo stane kar nekaj delovnih mest, ki niso nikoli nastala. Ti zaposleni niso nikoli imeli možnosti plačevanja socialnih prispevkov, dohodnine in davkov na potrošnjo. Ti zaposleni so danes v tujini ali pa iščejo priložnosti prek drugih začasnih oblik dela. Ti zaposleni ne prispevajo k višanju produktivnosti slovenskega gospodarstva, pogosto ne po svoji krivdi. Zgolj reforma delovne zakonodaje bi pomenila oblikovanje več kot 3.000 kakovostnih delovnih mest, katerim bi sledil podoben trend v naslednjih letih.

Ko se vrnemo s počitnic v drugi državi, nas nova spoznanja napolnijo z energijo kot tudi s kritično presojo, kaj je pri nas drugače oziroma zakaj naš ekonomski standard na prebivalca znaša 83 % povprečja EU ter zakaj nas po hitrosti razvoja v zadnji sedemletki prehitevajo države srednje Evrope. Izdatek za takšne počitnice nam lahko prihranijo spoznanja tistih, ki so dnevno v stiku s tujino ter prek mreže primerljivih družb izračunavajo ekonomiko poslovnih odločitev. Ukvarjajo se z vprašanji, kot so: »Zakaj povečati obrat na Slovaškem in ne v Sloveniji«, ob upoštevanju drugih elementov, kot so cena in kakovost infrastrukture in logistike, stroškov dela, obdavčitve kapitala in podobno.

Pogled od zunaj nam ponuja to prednost, da lahko kritično presodimo o umeščenosti Slovenije v regionalno ter tudi globalno investicijsko okolje. Več investicij pomeni boljšo rast, pri čemer so med bolj zaželenimi investicije v produktivne kapacitete, kjer se proizvajajo izdelki ali nudi storitev z visoko dodano vrednostjo. To pomeni dobre zaposlitvene priložnosti za izobražene ter prek plačila prispevkov in dajatev omogoča finančno vzdržnost vseh vitalnih sistemov, ki jih zagotavlja država: socialno oskrbo, šolstvo, zdravstvo ipd.

V tem okolju je novoustanovljeni Forum tujih investitorjev v Sloveniji (SFIF) prevzel pomembno odgovornost, da seznani javnost ter najpomembnejše deležnike v državi s pomenom podjetij v tuji lasti, kot tudi s konkurenčnimi prednostmi Slovenije, kot jih vidijo njeni člani. Najpomembnejši element sestavljanke predstavljajo identificirani izzivi, s katerimi se soočajo, kot tudi segmentirani ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja.

SFIF sestavlja 30 gospodarskih družb v tujem lastništvu, ki predstavljajo tretjino prodaje in zaposlenih ter polovico vseh zaposlenih v družbah v tujem lastništvu. Njihova dodana vrednost na zaposlenega je bila s 65 tisoč EUR v 2014 višja za 60 % od tiste v zasebnem sektorju. V letu 2014 so investirala več kot 300 mio EUR, kar predstavlja kar 40 % vseh investicij tujih družb pri nas.

Med najpomembnejšimi razlogi za prihod v Slovenijo jih polovica navaja dostop do znanja, izobražene delovne sile in tehnologije, na drugem mestu je dostop ali povečanje tržnega deleža v Sloveniji in na tretjem izobražena delovna sila. Na drugi strani tehtnice so identificirali ovire, ki omejujejo njihovo rast. To so visoki stroški dela, rigiden trg dela ter pomanjkanje jasnih vladnih zavez k spremembam. Te ugotovitve morda sploh niso specifične za družbe v tuji lasti, pač pa se z njimi soočajo tudi domače družbe.

Visoki stroški dela dobro pojasnjujejo silovito diskrepanco med BDP-jem in zaposlenimi. BDP je za okoli 4 % pod predkrizno ravnjo, medtem ko je število zaposlenih še vedno nižje za 8 %. Del delovnih mest, ki se niso nikoli ustvarila, tako lahko pripišemo slabi ekonomiki rednega delovnega razmerja, saj je bilo v segmentu samozaposlenih število delovnih mest višje od predkrizne ravni, znižalo pa se je predvsem število zaposlenih, ki pa v socialni blagajni in dohodnino na 1 delovno mesto prispevajo precej več.

Predlog davčne razbremenitev dela naslavlja ta nesorazmerja in cilja na oblikovanje stroškovno konkurenčnejšega okolja za izobražene strokovnjake, ohranitev ključnih tujih investitorjev in povečanje privlačnosti za nove. Prav tako zasleduje enostavnost implementiranih rešitev. Med glavnimi ukrepi reforme lahko izpostavimo uvedbo razvojne kapice pri 2-kratniku povprečne bruto plače, ukinitev 0,53 % prispevka za poškodbe, ki ga plačujejo delodajalci, znižanje progresivnosti dohodninske lestvice in umik najvišje dohodninske stopnje ter dvig splošne olajšave za zavezance do 75 % povprečne plače na minimalno plačo.

Sprejem teh ukrepov bi ustvaril pogoje za hitro oblikovanje novih kakovostnih 3.140 delovnih mest, kot tudi pomembno izboljšal pomemben del poslovnega ekosistema v Sloveniji. Vsako nadaljnje leto bi se lahko oblikovalo dodatno število delovnih mest v podobni višini. Ustvarjanje pogojev za rast je dolgotrajen proces, saj ga mora spremljati celovita reforma zakonodaje kot tudi načina dela in razmišljanja v državi. Deklaracija TNI, ki jo bo v sredo, 13. aprila, predstavil Forum tujih investitorjev v Sloveniji, nudi dober zemljevid za dosego tega cilja.

 

Bojan Ivanc
Vodja Analitike GZS

Fotogalerija