Zapri

Novice


Kakšna je razlika med naravno prisotnim, dodanim in prostim sladkorjem?

Glede na definicijo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se sladkorji kategorizirajo na naravno prisotne, dodane sladkorje in proste sladkorje.

Kakšna pa je razlika med dodanimi in prostimi sladkorji?

Dodani sladkorji (»added sugars«) so vsi monosaharidi, na primer glukoza in fruktoza ter disaharidi – saharoza (običajno beli sladkor ali nerafinirani rjavi sladkor, pridobljena iz sladkornega trsa ali sladkorne pese) v fazi proizvodnje, s strani kuharja ali samega potrošnika.

Po definiciji SZO so prosti sladkorji (»free sugars«) vsi monosahardidi in disaharidi dodani hrani s strani proizvajalca, kuharja ali potrošnika in sladkorji,  ki so naravno prisotni v medu, sirupih, sadnih sokovih in sadnih koncentratih.

PROSTI SLADKORJI

=

DODANI SLADKORJI

+

NARAVNO PRISOTNI SLADKORJI V MEDU, SIRUPIH IN SADNIH SOKOVIH


Glede na definicijo se naravno prisoten sladkor v sadju ne definira kot prosti sladkor, medtem ko, če je ta isti sladkor prisoten v soku, se ga kot takšnega obravnava.

Mleko vsebuje 40-50 g naravno prisotnega sladkorja (laktoze) v enem litru izdelka, ki se ga ne obravnava kot prosti sladkor.

Prehrana ima vsekakor pomembno vlogo pri zdravem življenjskem slogu, vendar povečan pojav debelost ne sme biti enačen z enim samim hranilom. Nobeno hranilo ni slabo ali dobro. Pomembno je, da vemo, da je ključ do zdravega življenjskega sloga zmernost pri prehranjevanju in izbira raznovrstnih živil v kombinaciji s primerno telesno dejavnostjo.

 

Dejstva o sladkorjih:

Velika zmeda glede uživanja sladkorja izhaja iz nerazumevanja osnov o sladkorjih in njihovem metabolizmu.

Sladkorji spadajo v skupino ogljikovih hidratov, ki so glavna hranilna snov, ki organizmu zagotavlja energijo. Med vsemi organskimi snovmi so najmočneje zastopana in najbolj razširjena skupina kemijskih spojin. Osnovni gradbeni element ogljikovih hidratov je molekula sladkorja, ki je zgrajena iz večjih molekul ogljika (C ), kisika (O) in vodika (H).

Ogljikovi hidrati so sestavni del žitaric in žitnih izdelkov (kruha, testenin,…), sadja, zelenjave, stročnic, mleka, sladkanih, gaziranih in negaziranih pijač in sladic. Ogljikovi hidrati se v teh živilih nahajajo v treh najpogostejših oblikah: kot sladkor, kot škrob ali kot prehranska vlaknina.

Poznamo enostavne in sestavljene ogljikove hidrate, ki jih glede na velikost njihovih molekul delimo v štiri skupine, to so monosaharidi, disaharidi, oligosaharidi in polisaharidi.

 

Med enostavne ogljikove hidrate uvrščamo monosaharide (glukoza, fruktoza, manoza in galaktoza), ki so iz ene molekule sladkorja in disaharide (saharoza, laktoza, maltoza), ki so sestavljeni iz dveh enakih ali različnih monosaharidov.

Monosaharidi in disaharidi so pogosto v medu, sadju in sirupih.

Maltoza je disaharid, ki nastane s prebavo škroba. Sestavljena je iz dveh molekul glukoze.

Namizni sladkor (saharoza), ki je pridobljen iz sladkornega trsa ali sladkorne pese, je sestavljen iz ene molekule glukoze in ene molekule fruktoze v razmerju 50 : 50.

Laktoza ali mlečni sladkor je sestavljena iz ene molekule glukoze in ene molekule galaktoze, ki ju povezuje glikozidna vez.

Ljudje z laktozno intoleranco ne morejo prebaviti laktoze, ker imajo pomanjkanje encima laktaze, ki cepi vez med glukozo in galaktozo.

 

Med sestavljene ogljikove hidrate spadajo oligosaharidi in polisaharidi (glikogen, škrob in prehranska vlaknina), ki so zgrajeni iz večjega števila monosaharidov.

Sladkorji so lahko del zdrave in uravnotežene prehrane. Prekomeren vnos energije iz kateregakoli vira, v kombinaciji z nezadostno porabo energije, je povezan s povečanim tveganjem za prekomerno telesno težo, debelost in nenalezljive bolezni.

Človeško telo ne razlikuje med sladkorji, ki so naravno prisotni v živilih in med dodanimi sladkorji. V tankem črevesju se ogljikovi hidrati razgradijo predvsem na monosaharide, katerih absorpcija v tankem črevesju je enaka ne glede na izvor sladkorjev.

Stopnja absorpcije lahko variira glede na strukturo (matriks) živila. Polnozrnata živila, sadje in zelenjava vsebujejo tudi prehransko vlaknino, ki zmanjšajo absorpcijo glukoze v tankem črevesju.


Viri:

Brouns F. 2015. New WHO Sugar Guidelines: Why is milk good and fruite juice bad? Fruite processing: 189 – 192

Goldfein R. K. In Slavin L. J. Why sugar is added to food: food science 101. Comprehensive Reviews in Food Science and Food Safety, 14: 644 - 656

WHO. 2015. Sugars intake for adults and children. Geneva, World Health Organization: 59 str.
http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/149782/1/9789241549028_eng.pdf (maj 2016)

Fotogalerija