Kot zdrav način prehranjevanj se priporoča uživanje štirih do petih obrokov dnevno, od katerih je zajtrk najpomembnejši.
Dokazano je, da je redno zajtrkovanje povezano z izboljšano kognitivno zmožnostjo otrok, izboljšanim obnašanjem otrok, boljšim učenjem in sledenjem pouku, predvsem v povezavi z boljšim spominom in pozornostjo.
Pri otrocih, ki redno uživajo zajtrk, je bolj verjetno, da bodo zaužili več hranilnih snovi, vključujoč prehransko vlaknino. Redno uživanje zajtrka prispeva tudi k ohranjanju normalnega indeksa telesne teže. Povezavo pa je mogoče najti tudi z drugimi z zdravjem povezanimi dejavniki. Otroci, ki ne uživajo zajtrka, so ponavadi manj fizično aktivni in imajo slabšo fizično pripravljenost.
Zakaj je zajtrk pomemben predvsem v otroški dobi?
Otroci imajo višji metabolizem glukoze v možganih v primerjavi z odraslimi. Študije dokazujejo, da je poraba glukoze v možganih pri otrocih starih med 4 in 10 let kar 2-krat večja kot pri odraslih osebah. Po 10 letu se poraba glukoze počasi znižuje in doseže stalno raven nekje pri 16-18 letih. Poleg tega, otroci ponavadi spijo dlje kot odrasli. Višja poraba glukoze čez noč lahko vpliva na izgubo zalog glikogena. Za ohranjanje višjega metabolizma je konstantna oskrba s hrano zato še toliko bolj pomembna. Predvsem je tukaj za doseganje primerne energije zelo pomemben prav zajtrk.
Kako pogosto uživajo zajtrk otroci in mladostniki v Sloveniji?
Čeprav ima redno zajtrkovanje številne pozitivne učinke na zdravje, pa se le ta med slovenskimi mladostniki najpogosteje opušča. Glede na podatke raziskave Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja “Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju – HBSC raziskava« izvedena na 11-, 13- in 15-letnikih, je pokazal, da samo 45,1 % mladostnikov med šolskim tednom vsak dan zajtrkuje. Stanje naj bi se sicer v primerjavi z letom 2010 izboljšalo, in sicer se je v obdobju 2002-2014 zvišal delež mladostnikov, ki redno zajtrkuje.
Raziskava je pokazala, da se mladostniki neustrezno prehranjujejo tudi glede sestave obroka. Med slovenskimi mladostniki, ki zajtrkujejo, jih le 9,4 % zaužije polnovreden zajtrk iz vseh skupin živil. Najpogosteje je v obroku manjkalo živilo iz skupine zelenjave (v 1,9 % primerov) in pogosto sadja (v 11,4 % primerov), sledila so beljakovinska živila. Zajtrk so najpogosteje sestavljali kruh, pekovsko pecivo in sladki izdelki iz žit ter mleko in mlečni izdelki. Kar 73 % vseh zajtrkov je bilo energijsko preskromnih. Razmerje makrohranil je bilo v povprečju ustrezno.
Zajtrkovanje v otroški dobi močno vpliva na prehranjevalne navade v odrasli dobi. Zajtrk je najpomembnejši obrok v dnevni prehrani, saj že zjutraj telo oskrbi z vso potrebno energijo in hranilnimi snovmi. Pomemben pa je tudi zaradi vpliva na dnevni ritem prehranjevanja. Dokazano je, da se tisti, ki zjutraj zajtrkujejo, rednejše in bolj zdravo prehranjujejo prek dneva, kar pomeni, da pojedo več manjših obrokov.
Adolphus K., Lawton L. C., Dye L. 2013. The effects of breakfast on behavior and academic performance in children and adolescents. Human Neuroscience, 7: 425, doi: 10.3389/fnhum.2013.00425: 28 str.
Gregorič M. 2015. Prehranjevanje mladih v Sloveniji. Ljubljana, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja: 21 str. (nelektorirana verzija)
Klanšček J. H., Koprivnikar H., Drev A., Pucelj V., Zupanič T., Britovšek K. 2015. Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji: izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2014. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje: 80 str.