Zapri

Arhiv: Stališča in predlogi GZS glede ravnanja z nenevarnimi mineralnimi ostanki proizvodnje

Dopis Ministrstvu za okolje in prostor

»Strateški svet za okolje pri GZS je v skladu z usmeritvami EU prepoznal stanje na področju ravnanja z nenevarnimi mineralnimi ostanki proizvodnje kot eno ključnih področij, kjer so potrebne določene spremembe v pristopih za njihovo večjo vključitev v krožno gospodarstvo. To bi bilo lahko v Sloveniji veliko učinkovitejše že na podlagi obstoječe pravne ureditve, če ne bi bilo razhajanj v njenem tolmačenju. Poznani primer Termita je sprožil domino učinek, zaradi katerega se predelovalci težje odločajo za opredelitev ostanka proizvodnje kot stranskega proizvoda ali za postopek pridobivanja dovoljenj. Povzročitelju oz. proizvajalcu je pravzaprav vseeno, če se ostanke proizvodnje snovi oz. materialov obravnava v režimu odpadkov ali stranskih proizvodov. Država mora z ustreznim sistemskim okvirom in politikami spodbujati optimalne rešitve. Podjetje se želi izogniti tveganju, za kar pa so pomembna jasna in nedvoumna pravila, tudi za presojo cenovnega vidika. Nagibanje k pretirano obsežnemu opredeljevanju, da gre za odpadek, nalaga podjetjem nepotrebne stroške in zmanjšuje privlačnost materialov, ki bi bili lahko vrnjeni v gospodarstvo. Napačna pa bi bila tudi druga skrajnost, po kateri bi preveč skopa razlaga odpadkov lahko vodila v okoljsko škodo. Do sedaj se je MOP premalo poglabljal v enotno tolmačenje pravnih okvirov in standardov EU ter prakso Evropskega sodišča na tem področju. To lahko spravlja naša podjetja v slabši položaj v primerjavi z njihovimi konkurenti v drugih članicah EU. Dosedanja politika se je preveč zavzemala za opredeljevanje odpadkov, ki naj se jih izvaža. Še posebej na področju nenevarnih mineralnih materialov je to nesprejemljivo tudi s stroškovnega vidika.

Kot prispevek k poenotenju tolmačenja in izboljšanju normativnih rešitev glede ravnanja z materialnimi tokovi v odvisnosti od statusa ostanka - odpadek ali stranski proizvod - v nadaljevanju podajamo nekatera izhodišča iz zakonodaje EU, prakse Evropskega sodišča ter naše pravne ureditve, tudi v luči predloga ZVO-1k in potrebnih spremembah Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov in Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh,« je zapisano v uvodu dopisa Ministrstvu za okolje in prostor, poslanega 14. 4. 2020.

Dopis v celoti objavljamo v pripetem pdf dokumentu >>>

 

 

Fotogalerija