Bruto domači proizvod v Sloveniji se je v 1. četrtletju 2021 na letni ravni realno povečal za 1,6 % (prilagojeno za sezono in koledar za 2,3 %), kar je primerjalno gledano najvišja rast med članicami EU, ki so podatke že objavile na portalu Eurostata. Predhodno smo ocenjevali, da bo padec sicer manjši od povprečja EU-27, nekje pri 1 %, pri čemer smo bili med večjimi optimisti. Tehtan padec v EU-27 je znašal (brez sedmih manjših EU držav) 1,7 % (prilagojeno za sezono in koledar, kar zagotavlja ustrezno primerjavo), pri čemer so največje padce beležile Portugalska (-5,4 %), Španija (-4,3 %) in Nemčija (-3,0 %), med primerljivimi srednjeevropskimi državami pa je bila situacija precej različna. Le Slovaška je beležila rahlo rast (+0,5 %). Srednji padec (se razlikuje od tehtanega, ker izenači pomen velikih in majhnih članic EU) je znašal 1,3 %, kar je nekoliko manj od tehtanega, in je posledica tega, da so večja gospodarstva bolj razvita, z večjim deležem storitev, še posebej turizma (ta je še vedno bolj prizadet kot ostale dejavnosti). Presenetljiva je primerjava različnih elementov izdatkovne strukture BDP. Potrošnja države v Sloveniji se je medletno celo znižala za 1,7 % (srednja sprememba med državami EU-27: +2,7 %), kar je delno posledica večje rasti le-te v 1. četrtletju 2020 (Slovenije: +4,1 %, EU-27: +1,8 %). Ključna razlika v končnem gibanju BDP je izvirala iz gibanja potrošnje gospodinjstev, ki sicer predstavlja 55 % slovenskega BDP. Ta je medletno v Sloveniji porasla za 0,4 %, v državah EU-27 (v nadaljevanju je opisana sprememba srednje vrednosti) pa je upadla za 4,5 %. Kljub omejitvenim ukrepov so slovenski potrošniki nadomestili izgubljene nakupe, še posebej s predhodnih štirih četrtletij, ko je bilo povprečno znižanje porabe potrošnje gospodinjstev v Sloveniji v povprečju višje za 3,8 odstotne točke. Navedeno tudi pomeni, da nas precej verjetno čakajo četrtletja višje rasti potrošnje tudi v naprej, saj se je razpoložljiv dohodek gospodinjstev v lanskem letu povečal, medtem ko se je v območju evra zmanjšal, razlike v strukturni naravi stopnje varčevanja pa niso vzdržne (tako visok nivo varčevanja v Sloveniji napram drugim državam območja evra je torej začasen pojav). To sicer ne pomeni, da bo stopnja varčevanja v letošnjem letu tako visoka kot lani, vendar bo še vedno nekoliko višja od predkrizne, kar pričakuje tudi Evropska komisija. Hkrati naj bi to izviralo predvsem iz previdnosti potrošnikov pri koriščenju turističnih storitev oziroma omejitev, povezanih s prehajanjem meje, maksimalnih kapacitet itd. Rast bruto investicij je prav tako izstopala v Sloveniji, saj so bile medletno višje za 6,4 %, v državah EU-27 pa za 1,5 %. Njihovo gibanje je pri večini držav medletno zelo visoko (še posebej pri majhnih državah). V zadnjih štirih četrtletjih so bile v Sloveniji medletno nižje za 3,2 %, v EU-27 za 5,7 %. Izvoz blaga in storitev presenetljivo ni bil ključen za rast, saj je bil v Sloveniji v 1. četrtletju medletno višji za 0,8 %, v EU-27 pa nižji za 0,7 %. V zadnjih štirih četrtletjih je bil padec v Sloveniji (-8,1 %) celo višji kot v EU-27 (-7,2 %), in sicer predvsem zaradi večjega padca pri izvozu blaga (Slovenija: -4,4 %, EU-27: -2,4 %) in storitev (Slovenije: -22,3 %; EU-27: -19,4 %). Menimo, da je v prihodnjih četrtletjih logično pričakovati relativno hitrejšo rast izvoza. [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 29. maja do 4. junija 2021 ]