Okoli 200 udeležencev se je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) oziroma preko spleta na posebnem informativnem dnevu podrobneje seznanilo s ključnimi smernicami, pogoji in merili finančnih spodbud za raziskovalno-razvojne projekte ter investicije na problemskih območjih. Gre za prvega v nizu dogodkov nove delovne skupine za vire financiranja na GZS, ki bo članom nudila storitve informiranja in svetovanja s tega področja. Kot je uvodoma dejal generalni direktor GZS Aleš Cantarutti, se GZS dobro zaveda izjemnega pomena uspešnega črpanja finančnih spodbud za podjetja. »Na GZS smo zato, da poskušamo gospodarstvu čimbolj približati vse, kar se na tem področju dogaja, da bodo sredstva prišla v prave roke na prijazen način, in da bo en evro na koncu vreden vsaj dva ali tri, kar mora biti naš cilj.« Poudaril je še, da je dobro sodelovanje GZS s člani na eni in z odločevalci na drugi strani vse od faze priprave razpisov ključnega pomena, da razpisi dosežejo tiste, ki so jim v prvi vrsti namenjeni.Staša Baloh Plahutnik (GZS) je dodala, da je gospodarska zbornica, ki povezuje panoge, regije, pa tudi strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-e), s ciljem čim bolj uspešnega črpanja razvojnih spodbud oblikovala posebno delovno skupino, ki za člane GZS pripravlja novo, celovito storitev poglobljenega informiranja, svetovanja in izobraževanja na področju virov financiranja.Podrobno je ključne smernice, pogoje in merila javnega razpisa za raziskovalno-razvojne projekte NOO predstavila Nina Vrabelj (GZS). Poudarila je, da je razpis namenjen spodbujanju raziskovalno-razvojnih dejavnosti konzorcijiev podjetij na področju zelenega prehoda, ki bodo podpirali razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev z visoko dodano vrednostjo. Če je bila v pretekli finančni perspektivi ključna navezava na prednostna oziroma fokusna področja iz strategije pametne specializacije, je tokrat potrebno projekte dobro utemeljiti predvsem v povezavi z doseganjem strateških ciljev na ravni Slovenije in EU.O umestitvi okoljskih vidikov raziskovalno-razvojnih projektov v razpisno dokumentacijo je v nadaljevanju spregovorila Antonija Božič Cerar (GZS). Osrednja pozornost je bila namenjena skupnima evropskima načeloma »ne škoduj bistveno« in »prispevek projekta okolju«. Prvo načelo pomeni, da noben projekt ne sme bistveno škodovati nobenemu od šestih ključnih zelenih ciljev, ki zajemajo blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno uporabo in varstvo vodnih in morskih virov, prehod v krožno gospodarstvo, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov, drugo pa, da mora projekt občutno prispevati k izboljšanju vsaj enega od naštetih ciljev. Ne glede na to ali bo vlagatelj izbral področje prehoda na krožno gospodarstvo ali področje blažitve podnebnih sprememb, se bo prispevek projekta ocenil za obe področji. Prispevek projekta na določenem podpodročju blažitve podnebnih sprememb je lahko tudi posreden.V nadaljevanju je Monika Mostar (SID banka) na kratko predstavila finančne produkte za posredno in neposredno financiranje raziskav, razvoja in inovacij. Maja Tomanič Vidovič (Slovenski podjetniški sklad) je spregovorila o javnem razpisu za spodbude za sofinanciranje začetnih investicij na manj razvitih območjih, usmerjenih v digitalizacijo in prehod v nizkoogljično, krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo, ki je namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem, dr. Robert Drobnič z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pa o javnem razpisu za sofinanciranje začetnih investicij v podporo investicijam za večjo produktivnost, konkurenčnost, odpornost in dekarbonizacijo gospodarstva, ki je namenjen malim in srednjim podjetjem na obmejnih problemskih območjih.V okviru dogodka je potekala še delavnica oblikovanja partnerstev, udeleženci pa so že lahko izkoristili tudi možnost kratkih individualnih svetovanj zbornične delovne skupine s področja virov financiranja.Dogodek so pripravili Gospodarska zbornica Slovenije, IKT horizontalna mreža in Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT) v partnerstvu s strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi (SRIP-i) Tovarne prihodnosti (ToP), Materiali kot končni produkti (MATPRO) in Trajnostna pridelava hrane.