Zapri

Arhiv: #GZS: Gospodarski krog podpira uvedbo razvojne kapice

Gospodarske organizacije, ki sodelujejo v okviru Gospodarskega kroga (Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, SBC – Klub slovenskih podjetnikov in AmCham Slovenija) podpirajo uvedbo razvojne oziroma socialne kapice. Z njo bo Slovenija privlačnejša za vrhunske kadre, ki so nujno potrebni za zvišanje dodane vrednosti, ki je eden izmed temeljnih ciljev naše države. V sporočilu za javnost so zapisali: »Gospodarske organizacije, ki sodelujemo v okviru Gospodarskega kroga (Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, SBC – Klub slovenskih podjetnikov in AmCham Slovenija) podpiramo uvedbo razvojne oz. socialne kapice. Z njo bo Slovenija privlačnejša za vrhunske kadre, ki so nujno potrebni za zvišanje dodane vrednosti, ki je eden izmed temeljnih ciljev naše države. Po drugi strani se soočamo z odhodom talentiranih Slovencev v tujino. Če slovenski vrhunski strokovnjaki in talenti zapuščajo Slovenijo, je to škodljivo za vse. Večina držav v EU je prepoznalo smiselnost kapice, od tega jo je v praksi uvedlo že 19 držav članic. Poleg tega je razvojna kapica tudi korektna, saj je višina pokojnine v Sloveniji omejena. Zato je povsem smiselno, da je omejena tudi višina prispevkov. V gospodarstvu se zavedamo zmožnosti javnih financ, zato ...

Arhiv: #analitika: Cena razvojne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače 200 mio EUR

Na podlagi števila zavezancev za dohodnino za leto 2018 in podatka o distribucija plač so v Analitiki GZS ocenili, da bi pri socialni kapici na prispevke delodajalcev in delojemalcev pri višini 4.640 EUR bruto plače, bruto izpad socialnih prispevkov znašal 300 mio EUR. Ker prispevki delojemalcev vplivajo na gibanje davčne osnove za odmero dohodnine, bi znižani prispevki dvignili obračunano dohodnino za 60 mio EUR (upoštevaje efektivno davčno stopnjo za navedene dohodninske razrede). Zaposleni bi prejemali višji neto prejemek v skupni višini 115 mio EUR. Upoštevaje 50-70-odstotno mejno nagnjenje k trošenju (pri nižjih plačah 70 % in pri višjih 50 %), to pomeni dodaten priliv od davkov na potrošnjo v višini 18 mio EUR (25 % stopnja obdavčitve potrošnje). V nadaljevanju so v Analitiki GZS  ocenili pozitivne učinke uvedbe socialne kapice zaradi izplačevanja višjih dohodkov in dodatnega zaposlovanja. Ocenjujejo, da bi to povečalo število dobro plačanih delovnih mest za okoli 5 % (1.400), povprečne izplačane plače pri prejemnikih visokih plač pa dvignilo za okoli 2-3 %. To bi dvignilo vplačano dohodnino za 15 mio EUR, davek na potrošnjo za 2,3 ...

Arhiv: #analitika: Podatki o industrijski proizvodnji nad pričakovanji

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v januarju 2021 medletno višja za 1,3 % (v območju evra: +0,1 %), glede na december za 1,6 %. V predelovalnih dejavnostih, ki predstavljajo glavnino industrijske proizvodnje, je bila vrednost industrijske proizvodnja medletno višja za 1,8 %, v rudarstvu nižja za 7,8 % in v oskrbi z električno energijo nižja za 3,9 %. Blaga rast je nekoliko presenetila, saj je bila januarja poraba električne energije medletno nižja za okoli 3 %, vendar je bila ta očitno posledica nižje aktivnosti v storitvah. Krepila se je predvsem proizvodnja v visoko tehnološko zahtevnih dejavnostih (farmacija, elektronika: za 5,4 %), medtem ko se je srednje nizko tehnološka okrepila za 5,8 % (proizvodnja kovin, gume, plastike). Padec je bil relativno visok v nizko tehnološki dejavnosti (-4,3 %), kamor spada lesna, tekstilna in prehrambna industrija. Pretežni del avtomobilske dejavnosti spada v dejavnost srednje visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti, kjer je bil padec proizvodnje majhen (0,6 %). Glede na januar 2020 je bil skupni prihodek od prodaje v industriji v januarju 2021 nižji za 1,1 %, pri čemer je bil na tujem ...

Arhiv: #analitika: Januarski izvoz brez znamenja za preplah

Podrobni podatki o izvozu blaga v 2020 kažejo, da se je nominalni izvoz blaga v 2020 zmanjšal le za 2 % (655 mio EUR), k čemer je ključno prispevala 2 milijardna rast izvoza zdravil. Padec je bil visok pri vozilih (-790 mio EUR), mineralnih gorivih (-770 mio EUR), železu in jeklu (-150 mio EUR), strojih in mehanskih napravah (-150 mio EUR) ter pohištvu (-133 mio EUR). Pri tem je potrebno opozoriti, da padec v kategoriji vozil in mineralnih goriv ni tako zaskrbljujoč, saj je polovica manjšega izvoza vozil izvirala iz manjšega uvoza le-teh (Slovenije je delno tranzitna država za prodajo vozil), mineralna goriva pa prav tako v Sloveniji ne proizvajamo ali predelujemo. Blage rasti izvoza so beležile še posamezne kategorije hrane in pijače, rabljeni tekstilni izdelki, gnojila ipd. Januarska rast izvoza blaga (metodologija Statističnega urada RS) je bila glede na dinamiko industrijske proizvodnje v januarju in v predhodnih mesecih relativno skromna (-2,8 %). Ob tem se je uvoz zmanjšal še precej bolj (-8,5 %). To po oceni Analitike GZS odraža tako en delovni dan manj v januarju 2021 (glede na ...

Arhiv: #analitika: Marčevski tekoči podatki relativno obetavni

Marčevski neuradni podatki o registrirano brezposelnih v Sloveniji kažejo, da se zaposlovanje še naprej krepi, predvsem pa upada število novo prijavljenih oseb (pretežno iztek in prekinitev pogodb o zaposlitvi). 10. marca je bilo 85.400 brezposelnih oseb. Medletna rast števila brezposelnih se bo znižala tudi v marcu, saj je bil mesec marec 2020 precej netipičen zaradi visokih prilivov v evidenco brezposelnih oseb, kar je izviralo iz implementacije strogih zajezitvenih ukrepov, medtem ko sheme za podporo trgu dela še niso bile definirane. Kazalniki trenutne gospodarske aktivnosti, razpoložljivi za konec februarja in začetek marca, ostajajo po navedbah UMAR razmeroma ugodni. Poraba elektrike, ki je bila večino februarja podobna lanski, je bila v zadnjem tednu preteklega meseca medletno nižja za 2 %. V Avstriji se je medletni upad porabe dva tedna po delni sprostitvi zajezitvenih ukrepov z okoli 6 % poglobil na 11 %. Medletni upad porabe (1 %) v Nemčiji je bil na drugi strani najmanjši od začetka zaprtja države. V Italiji je bila poraba po nekaj tednih znova medletno nižja (4 %), v Franciji in na Hrvaškem pa medletno višja za ...

Arhiv: #vabilo: Še nekaj prostih mest na skupinski predstavitvi na MOULDING EXPO 2021

TECOS Razvojni center orodjarstva Slovenije skupaj z Javno agencijo  SPIRIT Slovenija  organizira  predstavitev slovenskega orodjarstva na največjem orodjarskem sejmu MOULDING EXPO 2021. Razmere, povezane s COVID-19, so sprostile nekaj mest na slovenskem razstavnem prostoru (112 m2), ki  je umeščen v samo središče sejemskega dogajanja. Podrobnejše informacije >>>

Arhiv: #razpisi: Vavčer Slovenskega podjetniškega sklada za prototipiranje

Slovenski podjetniški sklad (SPS) je v Ur. l. RS, št. 21/2021 objavil javni poziv za Vavčer za prototipranje. Namen in cilj vavčerja je zagotoviti možnost izdelave prototipa (v fizični ali digitalni obliki) novega izdelka ali storitve z namenom validacije poslovne ideje. Predmet javnega poziva je sofinanciranje upravičenih stroškov, povezanih z izdelavo fizičnega ali digitalnega prototipa. Na poziv se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se kot pravna ali fizična oseba, ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ali zadruge (v nadaljevanju MSP). Višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo predmeta tega javnega poziva za obdobje 2020-2023znaša 700.000,00EUR oz. skladno s proračunskimi zmožnostmi. Finančna sredstva so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije, na proračunski postavki ministrstva. 4/6Vsa sredstva so namenska sredstva EU, in sicer namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Razmerje med sredstvi namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko in slovenske udeležbe za sofinanciranje projektov je za programsko območje Kohezijska regija Zahodna Slovenija: 70 % : 30 % in za programsko območje Kohezijska regija Vzhodna Slovenija: 75 %:25 ...

Arhiv: #poročilo: Kakšno bodočo ureditev proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju embalaže in odpadne embalaže si želijo slovenski proizvajalci?

Ob javni obravnavi novega zakona o varstvu okolja, ZVO-2 v začetku letošnjega leta, se je ponovno odprlo vprašanje ureditve proizvajalčeve* razširjene odgovornosti (PRO) v Sloveniji, še posebej na področju embalaže in odpadne embalaže. Proizvajalec, ki je zavezan PRO nosi finančno ali finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje s proizvodom po koncu njegove življenjske dobe. Vsi obstoječi sistemi ravnanja z embalažo in odpadno embalažo v EU se bodo morali prilagoditi novim zahtevam, z novimi nalogami in tudi stroški najkasneje do konca decembra 2024. Kako želijo zavezanci PRO izpolnjevati obveznosti na področju embalaže in odpadne embalaže pri nas? Ena družba, več družb, popolnoma nova ureditev ali nadgradnja in izboljšanje obstoječega sistema? 10.3.2021 je Gospodarska zbornica Slovenije organiziral mednarodni spletni seminar, na katerem so bili predstavljeni primeri različnih ureditev sistemov PRO v EU (Belgija, Nemčija, Češka). Po zaključku predstavitev je sledila kratka razprava. Dogodek je potekal v angleškem jeziku s tujimi uglednimi predavatelji, ki imajo dolgoletne izkušnje pri vodenju sistemov PRO. Moderator dogodka je bil g. Borut Hočevar, novinar časnika Finance. ___________ *Proizvajalec je embaler, pridobitelj embaliranega blaga, proizvajalec ali pridobitelj servisne embalaže ali tuje podjetje, ...

Arhiv: #razpisi: EIT Jumpstarter: odprt natečaj za pomoč pri razvoju inovativnih idej

Kaj je EIT Jumpstarter? EIT Jumpstarter je ustvarjalna skupnost, napredno znanje, edinstven program, strokovni trenerji in mentorji. Namen programa je podpreti imetnike idej, da svoje ideje spremenijo v posel. Primeren je za posameznike z inovativno poslovno idejo v zdravstvenem, kmetijsko-živilskem, surovinskem, energetskem sektorju ter v mestnem prometu ali predelovalnih dejavnostih, ki želijo pridobiti praktičen vpogled v to, kaj pomeni vodenje podjetja in ustanavljanje novih podjetij. Kdo se lahko prijavi? Na natečaju lahko sodelujejo vsi posamezniki in ekipe fizičnih oseb, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Fizična oseba: raziskovalci, magistrski in doktorski študenti ali raziskovalne skupine z univerz in raziskovalnih organizacij, strokovnjaki, podjetniki ali nosilci idej, ki imajo idejo/rešitev, usmerjeno na zgoraj omenjene trge in želijo ustanoviti podjetje. Prijave lahko vloži en sam nosilec ideje ali skupina oseb, ki jo zastopa kontaktna oseba. V skupini ni vnaprej določenega števila članov, vendar sta do financiranja upravičena največ dva (2) člana. Kaj pridobite v programu Jumpstarter? Udeleženci programa pridobijo spretnosti in znanje za zagon svojega podjetja, kot del alumni skupnosti pa od skupnosti EIT dobijo nadaljnjo podporo in namensko svetovanje glede naslednje faze razvoja poslovanja. Skupinam pomagamo pri povezovanju ...

Arhiv: #GZS: Leto dni dela vlade: Ključni podporni mehanizmi na trgu dela

Večji del zadnjega leta je bil v znamenju priprav podpornih paketov #PKP 1-8, ki so do določene mere naslavljali izzive, ki jih je epidemija covid-19 prinašala gospodarstvu. Zato je bilo delo Vlade RS zelo zahtevno. Ključni izziv epidemije je bil v napovedovanju gibanja okuženih, s čimer je imela tudi stroka težave, ter usklajevanju ukrepov med državami na eni ter iskanjem najustreznejšega razmerja med zajezitvenimi ukrepi in sproščanjem na drugi strani. Vsekakor lahko potrdimo, da smo bili pri tem v Sloveniji uspešnejši v drugem valu epidemije. Ukrepanje države ublažilo padec BDP v višini 3 % BDP Gospodarski indikatorji so bili v Sloveniji nekoliko boljši kot v poprečju EU, saj je pri nas upadel BDP za 5,5 %, v območju evra za 6,4 %. Nekoliko večji pomen industrije in manjši gostinstva sta pomembno pripomogla k nižjemu padcu slovenske gospodarske rasti. Fiskalni svet je ocenil, da rezultati simulacij do sedaj realiziranih ukrepov kažejo, da je bila gospodarska aktivnost zaradi ukrepanja države v letu 2020 višja za slabe 3 % od tiste, predvidene v scenariju, ki ukrepanja ne predvideva. Podporni mehanizmi na trgu dela ključni Podporni mehanizmi ...

Arhiv: #razpisi: Objavljen je javni razpis za dodeljevanje spodbud podjetjem v okviru iniciative EUREKA 2021

Javni razpis je namenjen dodeljevanju spodbud v okviru iniciative EUREKA 2021 podjetjem, ki svojo dejavnost izvajajo na območju Republike Slovenije, polnopravno vključevanje v projekte mednarodnega programa EUREKA in spodbujanje njihove udeležbe na vseh tehnoloških področjih programa EUREKA. Podpira se tudi sodelovanje z javnimi raziskovalnimi organizacijami v obliki svetovanja podjetjem. Predmet razpisa je sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih raziskovalno- razvojnih projektov, ki so potrjeni na zasedanjih programa EUREKA s strani Odbora visokih predstavnikov programa EUREKA (network project) ali v okviru strateške iniciative grozd (cluster). Več o oblikah projektov je objavljeno na spletnem naslovu http://www.eurekanetwork.org/. Podjetjem se dodeljuje subvencija za izvajanje mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektov, katerih cilj je pridobivanje novih znanj ter razvoj novih, spremenjenih ali bistveno izboljšanih proizvodov, postopkov ali storitev. Projekti se lahko izvajajo v obliki industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja. Tržni del aktivnosti ni predmet sofinanciranja. Upravičenci so vse pravne in fizične osebe, ki v Sloveniji opravljajo pridobitno dejavnost, v skladu z drugim odstavkom 3. člena Zakona o gospodarskih družbah in izpolnjujejo pogoje za kandidiranje, navedene v 5. točki razpisa. Izpolnjevati morajo vse zahtevane tako nacionalne kot mednarodne pogoje. V mednarodni ...

Arhiv: #koronainfo: Ureditev subvencioniranja minimalne plače v novem interventnem zakonu

Delodajalec mora za pridobitev subvencije preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) predložiti izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu obračunal in izplačal plačo iz petega odstavka 29. člen PKP8 ter podatke, iz katerih izhaja upravičenost do subvencije, najpozneje do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021, pri čemer bo izjava na eDavkih na voljo najpozneje do 20. marca 2021. O dejanski možnosti oddaje izjave bo FURS obvestil zavezance na svoji spletni strani. MDDSZ navaja, da upoštevaje navedeno delodajalec lahko vlaga izjave, s katerimi uveljavlja subvencijo minimalne plače za posamezni mesec, vse do skrajnega roka, torej do 31. julija 2021. Vlogo bo moral delodajalec sicer vlagati za vsak mesec posebej, saj na enem obrazcu ne bo mogoče uveljavljati subvencije za več mesecev hkrati, lahko pa bo oddal izjave tudi za vse mesece naenkrat.

Arhiv: #vabilo: Virtualni tečaj usposabljanja operaterjev (Operators Training Course - OTC) in CAT4.0, 16.in 18. 3. 2021

Vabimo vas, da se udeležite virtualnega Circular 4.0 tečaja usposabljanja operaterjev za krožno/digitalno transformacijo malih in srednje velikih podjetij. ki bo 16.3.2021 in 18.3.2021 (oba termina od 15.00 do 18.00). Circular 4.0 tečaj usposabljanja operaterjev za krožno/digitalno transformacijo malih in srednje velikih podjetij – MSP (Operators Training Course - OTC), D.T2.2.3 je namenjen predstavnikom podjetniških podpornih organizacij (tehnološki parki, inkubatorji, pospeševalniki, agencije za prenos tehnologij, mreže, grozdi in javne finančne organizacije npr. SPIRIT, Podjetniški sklad, javni akterji na lokalni in regionalni ravni) pri krepitvi in razvoju kompetenc ter novih storitev za svetovanje podjetjem pri prehodu v krožno gospodarstvo (KG) s pomočjo digitalnih tehnologij in industrije 4.0 (I4.0). Celoten program usposabljanja OTC in CAT4.0 je bil razvit v okviru projekta Circular 4.0, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) preko programa Interreg Območje Alp. Udeleženci tečaja usposabljana OTC bodo pridobili znanja in kompetence za svetovanje pri celoviti poslovni in organizacijski preobrazbi MSP, potrebni za prehod slovenskih podjetij v krožne sisteme poslovanja. Kompetence vključujejo tudi znanja za identificiranje potreb MSP pri investiranju v digitalne tehnologije I4.0 in v nujno potrebne ...

Arhiv: #vabilo: E-posvet:  Ali robotizacija in avtomatizacija industrije jemlje delovna mesta?, 16. 3. 2021 ob 10. uri

Arhiv: #vabilo: E-posvet: Ali robotizacija in avtomatizacija industrije jemlje delovna mesta?, 16. 3. 2021 ob 10. uri

Vabimo vas na posvet Ali robotizacija in avtomatizacija industrije jemlje delovna mesta?, ki bo v organizaciji GZS-Zbornice za elektronsko in elektroindustrijo potekal 16. marca 2021 z začetkom ob 10. uri. Program dogodka: 1. del: Predavanja 10.00 – 10.05 dr. Marjan Rihar, direktor Zbornice za elektronsko in elektroindustrijo, GZS 10.05 – 10.20 dr. Dan Podjed, ZRC SAZU: Sobivanje z roboti med distopijo in utopijo 10.20 – 10.35 dr. Peter Wostner, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR): Med tnalom in nakovalom oz. zakaj edina vzdržna pot vodi naprej 10.35 – 10.50 Mateja Gerečnik, Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI): Vloga in pogled sindikata ob uvajanju novih tehnologij 10.50 – 11.05 Matija Petrin, BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje: Tovarna prihodnosti 2. del: Okrogla miza (11.05 - 11.35) Sodelovali bodo: Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Sara Čučnik, predsednica upravnega odbora Zbornice elektronske in elektroindustrije dr. Peter Wostner, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Mitja Petrin, BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje dr. Dan Podjed, ZRC SAZU Prijava >>> Podrobnejše informacije >>>  

Arhiv: #analitika: Optimizem v evrski industriji na visoki ravni

Proti pričakovanjem se je februarja optimizem v proizvodnji v območju evra povišal na najvišjo vrednost v treh letih. Optimizem je bil rekorden v pretežnem številu srednjeevropskih držav, kar je dobro znamenje tudi za povpraševanje po slovenskem blagu. Nekoliko manj optimistični so bili industrialci iz Grčije in Irske. Pri Irski zadržki verjetno izvirajo tudi iz šibkega povpraševanje iz Združenega kraljestva. Industrija Združenega kraljestva je sicer beležila visoko rast novih naročil ter sledi ciklu v drugih državah. Globalno gledano je optimizem v industriji nekoliko narasel, pri čemer so k rasti prispevale Nemčija, Nizozemska, ZDA, Brazilija in Avstrija. Rast je bila še posebej visoka v segmentu investicijskih dobrin (strojegradnja, avtomatizacija ipd.), kar pomeni, da podjetja vendarle nadaljujejo z investicijskim ciklom v pričakovanju, da bodo izzivi pandemije kmalu premagani. Zanimiv pogled je na industrijo v Tajvanu, ki je pomembna proizvodna točka za svetovno elektroniko. Optimizem je bil največji v desetletju, podjetja povečujejo proizvodnje kapacitete pri polprevodnikih, ki bodo pomembni za prehod na sodobnejšo proizvodnjo in zahtevnejše proizvode za potrošnike. Kompozitni indeks globalnega razpoloženja (industrija in storitve) se je izboljšal na 4-mesečno najvišjo vrednost, ...

Arhiv: #analitika: Kitajska industrija z manjšo rastjo, na Japonskem rast optimizma

Kitajski proizvodnji indeks PMI (Caixin) se je februarja znižal na 9-mesečno dno, kar napoveduje zmernejšo rast v kitajski industriji. Nova izvozna naročila so upadla drugi zaporedni mesec (rast je še vedno prisotna), pri čemer so družbe izpostavile pomanjkanje surovin in zamude pri transportu kot pomembna faktorja, ki prispevata k upočasnitvi. Nič drugače niso zaznali na Japonskem, kjer pa se je optimizem dvignil na najvišji nivo po decembru 2018. Povpraševanje po japonskih izdelkih v tujini se je povečalo, tudi s Kitajske. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista pri Analitiki GZS, 5. 3. 2021

Arhiv: #analitika: Protikoronski ukrepi v prvih dveh mesecih povečali primanjkljaj za 0,5 mrd EUR

Fiskalni svet je v svojem marčevskem poročilu ugotovil, da je primanjkljaj državnega proračuna v prvih dveh mesecih 2021 po začasnih podatkih znašal 661 mio EUR, kar je skoraj četrtina s proračunom predvidenega primanjkljaja za celo leto 2021. Brez učinka COVID ukrepov bi primanjkljaj znašal -128 mio EUR. Učinki COVID ukrepov so pomenilo 522 mio EUR več izdatkov in 16 mio EUR manj prihodkov. Na prihodkovni strani je bil izrazit upad DDV (-22 %) in trošarin (-20 %), skupaj za 205 mio EUR. To je povezano z manjšo mobilnostjo prebivalstva ter trošenja. Prihodki od EU sredstev (stara EU perspektiva) so bili višji za 42 mio EUR, nedavčni prihodki za 78 mio EUR. Na odhodkovni strani je bil izrazit porast pri transferjih gospodinjstvom in posameznikom (+274 mio EUR), pri stroških dela državnih uslužbencev (+151 mio EUR) in pri subvencijah (+114 mio EUR). Kljub višjemu javnemu dolgu so izdatki iz naslova obresti upadli za 67 mio EUR. Skupni neposredni učinek COVID ukrepov od marca 2020 naj bi tako znašal skoraj 3,293 mrd EUR, skupni obseg z upoštevanjem še potencialnega učinka na rezultate državnega ...

Arhiv: #analitika: Februarske cene v območju evra še z zmerno rastjo, v Sloveniji drugi največji padec

Prva ocena februarske inflacije v območju evra po metodologiji HICP kaže, da so se cene v povprečju povečale za 0,9 %. Po glavnih produktnih skupinah je bilo mogoče opaziti, da se je medletni padec cen pri energentih znižal z januarskih 4,2 % na 1,7 % v februarju. Cene hrane, alkohola in pijač so bile višje za 1,4 % (1,5 % v januarju), cene storitev za 1,2 % (1,4 % v januarju) in cene industrijskega blaga za 1 % (1,5 % v januarju). Navedeni podatki kažejo, da na splošen dvig cen v večji meri vplivajo cene energentov, medtem ko se cene blaga in storitev še umirjajo, predvsem zaradi prostih kapacitet oz. majhnega povpraševanja (pri storitvah). Vseeno pričakujemo, da se bo umik zajezitvenih ukrepov odrazil v rasti cen storitev. Cene izdelkov bodo morale odražati tudi višje cene kovin (baker, železo, aluminij ipd.). Med članicami območja evra so najbolj negativna gibanja pri cenah zaznali v Grčiji (-1,9 %) in Sloveniji (-1,1 %), še v petih članicah pa so beležili deflacijo. Rast cen je bila najvišja na Nizozemskem (1,9 %) in v Nemčiji ...

Arhiv: #analitika: Rast zaposlovanja v februarju nad pričakovanji

Februarski uradni podatki o registrirano brezposelnih v Sloveniji so bili relativno skladni s tekočimi neuradnimi podatki o dnevnem gibanju le-teh. Zaradi sezonske narave gibanja registrirano brezposelnih (februarja do maja tekočega leta običajno upade glede na januar) je potrebno spremljati predvsem medletna gibanja, t. j. glede na isti mesec v predhodnem letu (2020) in celo v letu (2019). Konec januarja je bilo število brezposelnih medletno nižje za 14,6 %, v 2021 se je rast znižala na 13,6 %, kar dokazuje, da je brezposelnost upadla nekoliko bolj, kot to predvideva sezonski trend. 80 % odjavljenih oseb je dobilo zaposlitev ali pa se je samozaposlilo, kar je relativno visok delež. Nekoliko toplejše vreme v februarju in s tem krepitev gradbeništva ter rahla rast zaposlovanja v trgovini, predelovalnih dejavnostih in izobraževanju so ključno prispevali k rasti novih zaposlitev. Pri oceni o prihodnji dinamiki na trgu dela predstavlja izziv dinamika umika zajezitvenih ukrepov (še posebej v prizadetih panogah) ter korespondenčne hitrosti umika podpornih ukrepov na segmentu trga dela. Menimo, da tranzicija s podpornih ukrepov na trgu dela na tržne pogoje ne bo povsem zvezna. ...

Arhiv: #analitika: Januarja brez pretresov na evropskem trgu dela

Januarska stopnja anketne brezposelnosti je v območju evra znašala 8,1 %, kar je bilo podobno kot decembra 2020 in 0,7 odstotne točke več kot januarja 2020. V EU-27 je bila nižja (7,3 %) predvsem zaradi nizke brezposelnosti v vrsti manjših članic, ki so se EU-27 priključile kasneje (pretežno nove članice). Stopnja brezposelnosti mladih je ostala na podobnih ravneh kot v predhodnem mesecu (16,9 %). V Sloveniji je bila januarja 2021 stopnja anketne brezposelnosti pri 4,7 % in je bila medletno višja za 0,6 odstotne točke. Podobno (0,7 odstotne točke) je bilo povišanje na ravni EU-27 in območja evra. Stopnja brezposelnosti mladih (do 25 let) se je v Sloveniji povečala bolj (za 4,3 odstotne točke) kot v EU-27 (za 1,9 odstotne točke), pri čemer so na voljo podatki za december. Kljub temu je bila še vedno nekoliko nižja (14,6 %) kot v EU-27 (16,9 %). Eurostat priznava, da indikator anketne brezposelnosti ILO upošteva le nezaposlene osebe, ki so aktivno iskale zaposlitev v zadnjem štirih tednih in so pripravljene sprejeti novo zaposlitev v dveh tednih. Tako se je število registrirano brezposelnih povečalo ...

Arhiv: #Slovenija: Načrt za okrevanje in krepitev odpornosti

Voditelji držav članic so na Evropskem svetu dne 21. 7. 2020 sprejeli dogovor glede Večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in Instrumenta za okrevanje. Slovenija si je izpogajala izjemen razvojni okvir EU financiranja. Na časovnici do leta 2029 bo upravičena do okvirno 10,2 milijarde evrov, od tega gre za 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil. Dogovor prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo olajšala okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod. V okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« bo Slovenija lahko izkoristila okvirno 5,7 milijard evrov, od tega je 3,6 milijard evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev (312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 134 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, 1,6 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost ter 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja). Osnutek Načrta za okrevanje in odpornost (22. 12. 2020) s prilogami in predstavitev načrta so na voljo na povezavi >>>

Arhiv: #RR: Zbornik o zaščiti in trženju tehnologij za raziskovalce in podjetja

Arhiv: #RR: Zbornik o zaščiti in trženju tehnologij za raziskovalce in podjetja

Izšel je Zbornik o zaščiti in trženju tehnologij za raziskovalce in podjetja. V njem so zbrani prispevki partnerjev Konzorcija za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo (KTT). Predstavljena so ključna področja prenosa znanja v gospodarstvo, vse od osnov intelektualne lastnine, postopka prijave, prevzema in trženja službenih izumov pa do sodelovanja z gospodarstvom. Zbornik je dostopen v pripetem pdf dokumentu >>>

Arhiv: Predstavitev programov slovensko-angleškega znanstvenega sodelovanja in mobilnosti raziskovalcev

Spletni dogodek, ki je potekal 2. marca 2021, je bil posvečen možnostim za slovensko-angleško znanstveno sodelovanje in mobilnosti raziskovalcev ter vlogi Velike Britanije v programu Horizon Europe. Kljub izhodu Velike Britanije iz EU namreč ostaja na voljo več različnih možnosti mobilnosti za raziskovalce iz obeh držav. Oba uvodna govorca, prof. dr. Robert Repnik (direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS) in Tiffany Sadler (veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Sloveniji) sta poudarila bogato preteklo bilateralno znanstveno sodelovanje in izpostavila velik pomen sodelovanja in povezovanja ter pretoka tako raziskovalcev kot znanja, kar je nenazadnje pokazala tudi pandemija COVID-19. Pete Ford (Department for Business, Energy & Industrial Strategy - BEIS) je v nadaljevanju povedal,  da se je po sporazumu o trgovini in sodelovanju med Združenim kraljestvom in EU Združeno kraljestvo pridružilo sedemletnemu raziskovalnemu in inovacijskemu programu Horizon Europe. To za slovenske in britanske raziskovalce pomeni, da bo sodelovanje v okviru Horizon Europe zelo podobno prejšnjemu (H2020); tako evropske kot britanske prioritete v naslednjem obdobju pa bodo trajnost in čista energija, konkurenčnost in produktivnost ter tehnologije prihodnosti. Pomembno vlogo ...

Arhiv: E-dogodek: Kakšno bodočo ureditev proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju embalaže in odpadne embalaže si želijo slovenski proizvajalci?, 10. 3. 2021

Ob javni obravnavi novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) v začetku letošnjega leta se je ponovno odprlo vprašanje ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) v Sloveniji, še posebej na področju embalaže in odpadne embalaže. Proizvajalec, ki je zavezan PRO, nosi finančno ali finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje s proizvodom po koncu njegove življenjske dobe. Vsi obstoječi sistemi ravnanja z embalažo in odpadno embalažo v EU se bodo morali prilagoditi novim zahtevam, z novimi nalogami in tudi stroški, najkasneje do konca decembra 2024. Kako želijo zavezanci PRO izpolnjevati obveznosti na področju embalaže in odpadne embalaže pri nas?  Ena družba, več družb, popolnoma nova ureditev ali nadgradnja in izboljšanje obstoječega sistema? Vabimo vas na spletni seminar, ki ga organizira GZS-Služba za varstvo okolja, kjer bodo predstavili tuje prakse različnih ureditev v EU (Belgija, Nemčija, Češka). Seminar, ki bo organiziran v spletni aplikaciji ZOOM, bo potekal 10.3.2021 z začetkom ob 12:00 uri. Po zaključku predstavitev različnih praks iz tujine vas vabimo, da sodelujete v javni razpravi z dodatnimi vprašanji. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku s tujimi uglednimi predavatelji, ki imajo ...

Arhiv: ZDA: carine tudi na slovenski aluminij

Kot poroča STA, je ameriško ministrstvo za trgovino 2. marca 2021 sprejelo končno odločitev glede uvajanja novih carin na uvoz aluminija iz vrste držav, med njimi tudi Slovenije. Za Slovenijo veljajo protidumpinške carine v višini 13,43 odstotka, je na spletni strani objavil ameriški urad za mednarodno trgovino ITA. Več >>>

Arhiv: Zeleno financiranje

Arhiv: Zeleno financiranje

SID banka promovira trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo že dobro desetletje, bila je tudi ena izmed pobudnikov tega koncepta v Sloveniji. Financiranje zelenih in trajnostnih projektov je zato pri SID banki in sodelujočih poslovnih bankah možno v okviru različnih programov. Ugodnejše financiranje iz vira zelene obveznice po vseh programih SID banke. Pomoč podjetjem pri izdaji zelene obveznice. V okviru Sklada skladov po programih neposredno pri SID banki: Posojila za financiranje projektov celovite energetske prenove javnih stavb iz Sklada skladov (EE), Posojila za financiranje projektov urbanega razvoja za podjetja (UR). Po programu Financiranje razvoja okolju prijazne družbe in proizvodnje v okviru posrednega financiranja preko poslovnih bank. Več informacij na spletnem portalu SID banke: http://bit.ly/3sCpa9J

Arhiv: #koronainfo: Objavljen Pravilnik o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov

PKP7 je določil, da se bo pri ugotavljanja izpolnjevanja kriterija znižanja prihodkov za uveljavljanje nekaterih protikoronskih ukrepov upoštevalo merilo sorazmernosti. Zakon je naložil ministru za finance, da s podzakonskim aktom določi merila sorazmernosti. V drugem odstavku 89. člena PKP7 je zapisano, da se ne glede na določbe ZIUOOPE, ZIUPDV IN ZZUOOP pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020, v primerjavi z letom 2019, upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Ministrstvo za finance je končno objavilo pravilnik, ki ureja vračanje korona pomoči glede na upad prihodkov. Pravilnik je dostopen na povezavi >>>

Arhiv: Aleš Cantarutti z aprilom novi generalni direktor GZS

Arhiv: Aleš Cantarutti z aprilom novi generalni direktor GZS

Mag. Aleš Cantarutti je bil na e-seji Upravnega odbora Gospodarske Mag. Aleš Cantarutti je bil na e-seji Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (UO GZS) 25. februarja 2021 imenovan za novega generalnega direktorja GZS. 4-letni mandat bo nastopil 1. aprila 2021. Cantarutti je v svojem predstavitvenem nastopu spregovoril o svoji viziji nadaljnjega razvoja GZS. Najpomembnejši poudarki: KLJUČNA USMERITEV GZS: PROGRAM SLOVENIJA 5.0 Kot ključno usmeritev je Cantarutti izpostavil program Slovenija 5.0. Izrazil je prepričanje, da lahko z razvojnim partnerstvom dosežemo strateške cilje slovenskega gospodarstva, kot je 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Poudaril je tudi nujnost zelenega prehoda in digitalizacije, kjer vidi GZS kot povezovalca in spodbujevalca. SLOVENIJO V ČASU PANDEMIJE REŠUJE IZVOZNO GOSPODARSTVO Cantarutti je v svoji predstavitvi izpostavil še pametno specializacijo, novo industrijsko strategijo in pomen investicij v raziskave in razvoj. Slovenijo po njegovem mnenju v času pandemije rešuje robustno izvozno usmerjeno gospodarstvo. Z ustreznim pristopom je mogoče slovenski izvoz še okrepiti in tudi tu novi generalni direktor vidi veliko priložnosti za GZS. MED KLJUČNIMI PRIORITETAMI TUDI KARIERNA PLATFORMA Med ključnimi aktivnostmi v naslednjem obdobju je navedel neposredne tesne stike s člani, podjetji, ki GZS ...

Arhiv: Odprt je razpis GZS za priznanja za inovacije 2021

Arhiv: Odprt je razpis GZS za priznanja za inovacije 2021

15. februarja so se na trinajstih regionalnih zbornicah odprli razpisi za priznanja za inovacije 2021, dodatno pa je na GZS odprt tudi razpis za priznanja za inovacije slovenskih podjetij s sedežem v tujini in državljanov Republike Slovenije, ki živijo v tujini. Svoje inovacije lahko prijavite do 31. maja 2021 na razpis regionalne zbornice v regiji, v kateri je sedež vaše organizacije oziroma na razpis GZS v primeru inovacij slovenskih podjetij s sedežem v tujini in državljanov Republike Slovenije, ki živijo v tujini. Gre za dvostopenjski postopek, pri katerem se na prvi stopnji ocenjuje in podeljuje priznanja za inovacije na regionalnem nivoju, najboljše zlate regionalne inovacije pa se uvrstijo na drugo, nacionalno stopnjo. Na nacionalni stopnji vse inovacije ponovno oceni nacionalna komisija in dodeli nacionalna priznanja, ki so podeljena na Dnevu inovativnosti. Tudi letos bo podeljeno posebno priznanje za inovacijski izziv 2021 - INOVACIJE, KI REŠUJEJO IZZIVE COVID-19. Svoje inovacije lahko prijavite do 31. maja 2021 na razpis regionalne zbornice v regiji, v kateri je sedež vaše organizacije oziroma na razpis GZS v primeru inovacij slovenskih podjetij s sedežem v tujini in državljanov ...

Arhiv: Na srečanjih intervizijskih skupin o HR trendih, prihodnosti dela in učinkovitem podajanju navodil

Na srečanju HR intervizijske skupine MATPRO so bili predstavljeni HR trendi in prihodnost dela. Poudarek je bil tudi na digitalizaciji HR procesov v podjetju z namenom optimizacije, racionalizacije in predvsem ustvarjanja prostora za fokusiranje na razvoj človeških virov in zavzemanja strateške HR pozicije pri oblikovanju in doseganju strategij podjetja.Na tokratnem srečanju intervizijske skupine MATPRO za razvojnike pa so obravnavali temo učinkovitega podajanja navodil, ki je ena od kompetenc, ki jo pričakujemo od dobrega vodje ali menedžerja, saj prispeva k učinkovitemu izvajanju nalog in doseganju ciljev. Od vodje se pričakuje, da daje jasna in razumljiva navodila, poda okvir, kontekst in strukturo na eni strani in svobodo opravljanja naloge, kreativnost in avtonomijo zaposlenih pri doseganju ciljev na drugi strani. Vodja ima tako zahtevno nalogo uravnoteženja strukture in avtonomije v timu. Kako dober vodja drži ravnotežje med kaosom in redom ter s tem zagotavlja, da so cilji doseženi, smo odkrili na srečanju.

Arhiv: #vabilo: Webinar: Manufacturing Execution System (MES) - temelj digitalne preobrazbe proizvodnih podjetij, 12. 3. 2021

Arhiv: #vabilo: Webinar: Manufacturing Execution System (MES) - temelj digitalne preobrazbe proizvodnih podjetij, 12. 3. 2021

Vljudno vabljeni na webinar Manufacturing Execution System (MES) - temelj digitalne preobrazbe proizvodnih podjetij. Uvajanje konceptov Industrije 4.0 je ključno za uspešnost in konkurenčnost slovenske industrije. Manufacturing execution system (MES) je temeljna programska rešitev za upravljanje proizvodnje, informacijski proizvodni sistem za digitalizacijo procesov v proizvodnji, ki take koncepte tudi uvaja. Predstavljeni bodo izzivi, s katerimi se soočajo proizvodna podjetja, ključni razlogi za uvedbo MES sistema ter njegovi poslovni učinki. Skozi primere iz prakse bodo prikazali različne izkušnje uporabnikov pri uvajanju rešitev MES in konceptov Industrije 4.0. Pokazali bodo, zakaj je uvajanje sistemov MES primerna ne samo za največja, temveč tudi za srednja podjetja. Več informacij >>>

Arhiv: #vabilo: Predstavitev programov slovensko-angleškega znanstvenega sodelovanja in mobilnosti raziskovalcev

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) v sodelovanju z Britanskim veleposlaništvom in Znanstveno inovacijsko mrežo Velike Britanije vabi na spletno predstavitev programov slovensko- angleškega znanstvenega sodelovanja in mobilnosti raziskovalcev. Kljub izhodu Velike Britanije iz EU ostaja na voljo več različnih možnosti mobilnosti za raziskovalce iz obeh držav. Na dogodku bodo predstavljene različne sheme mobilnosti in vloga Velike Britanije v programu Horizon Europe. Na dogodek se je potrebno prijaviti do 1. marca 2021 preko spletne prijavnice >>>

Arhiv: #Slovenija: 672,5 milijarde EUR vreden instrument za okrevanje in odpornost

Na ravni EU je odobren Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki bo državam članicam pomagal pri odpravljanju posledic pandemije koronavirusa. Do financiranja so upravičeni nacionalni načrti za okrevanje in odpornost na ključnih področjih, kot so zeleni prehod in biotska raznovrstnost, digitalna preobrazba, gospodarska kohezija in konkurenčnost ter socialna in teritorialna kohezija. Po uradni razlagi bodo investicije v premog in lignit izključene, Evropska komisija je pripravila tehnične smernice o tem, kako uporabiti tako imenovano načelo "Ne povzročaj pomembne škode", ki bo veljalo za celoten sklad. Spoštovanje tega načela bo predpogoj za potrditev načrtov ter bo tako zagotavljajo, da noben ukrep v načrtu za okrevanje in odpornost ne bo privedel do bistvene škode okoljskim ciljem.  Spodbujanje prehoda na zeleno gospodarstvo je ključni cilj navedenega instrumenta. Poleg omenjenega načela bo k temu prispevala tudi zahteva, da mora vsaj 37 % odhodkov za naložbe in reforme iz vsakega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost biti namenjeno za dosego podnebnih ciljev.  30. april je rok za predložitev nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, v katerih bodo države članice navedle svoje programe reform in naložb do leta ...

Arhiv: #razpisi: Javni poziv za sodelovanje v nacionalni kampanji za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini »I feel Slovenia. Green. Creative. Smart.«

SPIRIT Slovenija želi s pozivom dopolniti bazo t. i. ambasadorjev, katerih poslovni modeli, rešitve, izdelki in storitve izkazujejo ključne komponente slovenskega gospodarstva: zeleno, kreativno in pametno. Kampanja je namenjena celoviti in enotni promociji slovenskega gospodarstva na globalnem konkurenčnem trgu. Izpostavlja ključne konkurenčne prednosti Slovenije na nišnih področjih zelenega in krožnega gospodarstva, okoljskih tehnologij, robotizacije, mobilnosti, digitalizacije, vesoljskih in drugih visokih tehnologij, razvoja in raziskav, znanosti ter kreativne industrije. Poziv je odprt do 12. 3. 2021. Podrobnejše informacije >>>

Arhiv: #analitika: Razmere na trgu dela se izboljšujejo

Dnevni podatki o registrirano brezposelnih se v februarju po večjem sezonskem naraščanju v januarju zopet znižujejo, kar pomeni, da se zaposlenost povečuje. Do 17. februarja je število upadlo na 89,3 tisoč (januar: 91,5 tisoč). Zadnji podatek o gibanju zaposlenosti kaže, da se je decembra število delovno aktivnih (891.000) povečalo za 0,2 % glede na november 2020. Največ izmed teh se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih (4.800) in gradbeništvu (4.700). V prvem sektorju je bilo zaposlovanje višje zaradi povečanih tekočih naročil, v gradbeništvu pa je tudi decembrska mila zima botrovala k temu, da se je zaposlovanje povečalo. Pregled po dejavnostih pokaže, da se je število delovno aktivnih oseb v decembru 2020 na mesečni ravni znižalo v trinajstih, zvišalo pa v sedmih dejavnostih. Najbolj se je tudi v tem mesecu – kot že v oktobru in novembru – znižalo v gostinstvu (za 1,5 % glede na november, na približno 32.800). Ker je to sektor, kjer se produktivnost ne povečuje veliko, bo umik zajezitvenih ukrepov prispeval k hitremu zaposlovanju v tem sektorju (potencial 4 do 5 tisoč delovnih mest). Pregled na medletni ...

Arhiv: #analitika: Decembrske plače močno navzgor

Decembrska povprečna bruto plača (pri pravnih osebah), sicer izplačana v januarju 2021, je znašala dobrih 2.020 € in je bila medletno višja za 8,9 %. V zasebnem sektorju je bila višja za 5,3 %, v javnem za 14,6 %. Če znotraj javnega pogledamo le sektor država (brez podjetij v državni lasti), je bilo povečanja skoraj 20-odstotno. Zaradi izplačila dodatkov je bila decembrska povprečna plača v zdravstvu in socialnem varstvu višja kar za 40 %, v dejavnosti javne uprave in obrambe za 14 %, v izobraževanju za 8 %. V celotnem letu 2020 je bila povprečna bruto plača višja za 5,8 %, neto za 6,6 %.Ti podatki nas ne smejo zavesti, saj je bila rast povprečnih prejemkov vseeno nižja, saj so zaposleni, ki so bili na čakanju na delo ali skrajšanem delovnem času,prejeli nižje prejemke, ki niso v tej statistiki (nadomestila). Na drugi strani je izplačilo izrednega dodatka od 13. marca do konca maja 2020 prav tako vplivalo na dvig povprečne plače, medtem ko izplačilo decembrske izrednega (200 EUR) ni. »Prilagojena« rast povprečne neto plače je bila tako po naši ...

Arhiv: #analitika: Izvoz blaga decembra višji za 6,7 %

Izvoz blaga je bil decembra po podatkih iz plačilne bilance višji za 6,7 %, v celem letu pa nižji za 7,5 %. Pri storitvah je padec v potovanjih decembra prispeval k 13-odstotnemu medletnemu znižanju, kar je bil relativno nizek padec glede na celotno leto (-20 %).Padec pri potovanjih (-83 % v decembru) je ublažila rast izvoza ostalih poslovnih storitev (+11 %), in sicer predvsem pri storitvah raziskav in razvoja in tehničnih, s trgovino povezanih, in drugih poslovnih storitvah. Tudi sektor transporta je povečal izvozni izkupiček za 4 %.Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista pri Analitiki GZS, 19. 2. 2021

Arhiv: #koronainfo: MDDSZ podalo pojasnilo 19. člena #PKP8

Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je na Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) podalo pojasnilo 19. člena ZDUOP (PKP8), ki ureja prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost, (…) v primeru koriščenja ukrepa skrajšanega delovnega časa v letu 2021.Pojasnilo je dostopno na povezavi >>>

Arhiv: #vabilo: Vurtualni dogodek EU Industry Days, 23.  - 26. 2. 2021

Arhiv: #vabilo: Vurtualni dogodek EU Industry Days, 23. - 26. 2. 2021

Dnevi industrije EU (EU Industry Days) so vsakoletni vodilni evropski dogodek, namenjen razpravam o industrijski strategiji in njenem izvajanju. Letos bodo potekali virtualno od 23. do 26. februarja. Na plenarno zasedanje Zeleno = rast ali kako lahko evropska podjetja zagovarjajo zeleni prehod, ki bo 23. februarja ob 10.50 in za vsa zasedanja Dnevov industrije EU se lahko prijavite na povezavi >>>.  

Arhiv: #koronainfo: Moratoriji in državna jamstva za nova posojila: pobuda GZS, ZBS in OZS za podaljšanje interventne zakonodaje

Gospodarska zbornica Slovenije ( GZS), Združenje bank Slovenije (ZBS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) so 17. februarja v skupnem pozivu na Vlado RS naslovili pobudo, da se predlogi podaljšanja nekaterih ukrepov s področja moratorijev in državnih jamstev za nova posojila vključijo v #PKP9. Predlagali so, da se odlog plačila obveznosti podaljša do konca leta 2021 ne glede na morebitno koriščenje te možnosti, podaljšanje poroštvene sheme za nova posojila ter njeno poenostavitev pri manjših posojilih. Več na povezavi >>>

Arhiv: #GZS: Anketa o državni pomoči: Ohranjanje zaposlovanja ključno za ohranitev gospodarske aktivnosti

70 % storitvenih in 60 % industrijskih podjetij je v lanskem letu beležilo padec prodaje, je pokazala anketa Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), v kateri je sodelovalo 423 podjetij. Povprečnemu podjetju se je prodaja zmanjšala za 15 %. Kljub epidemiji pa je pretežni del podjetij leto zaključil s pozitivnim dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Kot najkoristnejša ukrepa za ohranitev poslovanja so anketirana podjetja ocenila čakanje na delo in skrajšan delovni čas. 39 odstotkov podjetij, ki so pomoč prejela, pa bo moralo v povprečju vrniti 40 odstotkov pomoči.V anketi o državni pomoči, ki smo jo izvedli na GZS med 25. januarjem in 9. februarjem, je sodelovalo 423 podjetij. Njihove odgovore smo ustrezno uravnotežili, da odražajo mnenje populacije. Zbirali smo podatke o ključnih parametrih poslovanja (prodaja, dobiček iz poslovanje pred amortizacijo, neto dobiček), prejeti državni pomoči in njenem morebitnem vračanju, poglede na ustreznost inštrumentov ter oceno zadovoljstva s kompleksnostjo uveljavljanja pomoči, hitrostjo izplačil in povratnimi informacijami.Povprečno podjetje je v 2020 beležilo okoli 15-odstotni padec prodaje, pri čemer jih je dobrih 60 % beležilo padec v povprečni višini 30 %; kar 23 ...

Arhiv: #koronainfo: Pojasnilo MDDSZ v zvezi z višino delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je podalo pojasnila v zvezi s tretjim odstavkom 44. člena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19 (v nadaljevanju: ZDUOP). ZDUOP v členih od 39 do 53 ureja začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, pri čemer se v 44. členu določa višino delnega povračila nadomestila plače. Tudi v primeru iz tretjega odstavka 44. člena je višina povračila izplačanega nadomestila plače navzgor omejena z višino povprečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020, saj omenjena določba uzakonja zgolj možnost, da ko je opravljanje dejavnosti onemogočeno s predpisi, delodajalec dobi povrnjene tudi prispevke delodajalca (bruto II). Podrobnejše informacije so dostopne na portalu gov.si >>>

Arhiv: #koronainfo: PKP8: odgovori na najpogostejša vprašanja

Pravna služba GZS je nabor odgovorov na najpogostejša vprašanja na temo interventne protikoronske zakonodaje dopolnila z naborom odgovorov na vprašanja v zvezi z novo sprejetim #PKP8. Dostopni so na povezavi >>>

Arhiv: #koronainfo: Predlogi GZS za #PKP9

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na Vlado Republike Slovenije naslovila širši povzetek vseh problematik, ki niso bile zajete v dosedanji protikoronski zakonodaji. Številni  ukrepi  in dosedanja protikoronska  zakonodaja  je pomembno prispevala k vzdržnosti gospodarstva in obstoju številnih  podjetij. Na  Gospodarski  zbornici  Slovenije  (GZS) so  zapisali širši povzetek  vseh  problematik,  ki  niso  bile  zajete  v dosedanji  zakonodaji s pobudo, da  deveti paket naslovi manjkajoče ukrepe za nadaljnje premagovanje razmer v koronakrizi in za olajšanje poslovanja. Predlogi se nanašajo naslednja področja: oprostitev vračila prejetih pomoči pri prepovedi opravljanja dejavnosti delno ali v celoti, subvencionriranje nakupa zaščitne opreme, izenačevanje pogojev poslovanja na področju dejavnosti trgovine, ukrep čakanja na delo, ukrep kratkotrajnih bolniških odsotnosti, podaljšanje ukrepa povračila fiksnih stroškov, finančni inženiring, spodbuda domačim investicijam v podjetjih, bon za športno –rekreativne aktivnosti, kulturni bon, zagonski ukrep –pomoč pri ponovnem zagonu podjetij, podpora razstavljavcem za udeležbo na sejmih, ...

Arhiv: #poročilo: Sestanek na temo sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA)

Na temo sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo (The European Space Agency - ESA) so se 15. februarja sestali predstavniki delovne skupine SRIP-a MATPRO in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Po uvodni predstavitvi s strani MGRT je bilo v razgovoru podanih nekaj konkretnih pobud za čim bolj uspešno vključitev članov SRIP-a MATPRO v projekte ESE. Prvi korak bo organizacija posebne predstavitve potencialnih priložnosti za sodelovanje z ESO zainteresiranim članom SRIP-a.Slovenija je pridružena članica ESE, kar nudi slovenskim podjetjem in razvojno-raziskovalnim institucijam možnost sodelovanja pri projektih ESE na področju vesoljskih tehnologij. Sodelujejo lahko podjetja in institucije, ki se ukvarjajo z inovativnimi materiali, tehnologijami, procesi ali informacijskimi rešitvami. Priložnost za sodelovanje z ESO imajo tudi mala in srednja podjetja.Več informacij o ESA je na voljo na spletni strani gov.si >>>

Arhiv: #razpisi: Razpis Evropske vesoljske agencije (ESA) za mlade pripravnike

Evropska vesoljska agencija (ESA) je 1. 2. 2021 objavila poziv k sodelovanju v programu Mladih pripravnikov (Young Graduate Trainee - YGT). Program omenjenega pripravništva je dobra priložnost za mlade, ki so v zadnjem letu študija (magisterij) ali so ravno magistrirali, da začnejo svojo 'vesoljsko kariero'.Podrobnosti o programu so objavljene na povezavi >>>  V okviru YGT je tudi priložnost za pripravništvo v okviru Direktorata za industrijo, javne nabave in pravne storitve - Sekcija za nove, pridružene in sodelujoče države (The New, Associate and Cooperating States Section, Industrial Policy and SME Division, Industrial Policy and Auditing Department - IPL-IPS), ki med drugim pokriva tudi Slovenijo.Gre za pozicijo »Young Graduate Trainee for Industrial Incentive Scheme Programme Management«. Podrobnosti za to pozicijo so objavljene na povezavi >>>Vabilo za sodelovanje v programu YGT je namenjeno mladim iz držav, ki so članice ESA, pridružene članice ESA (sem spada tudi Slovenija) oz. imajo z ESA podpisane sporazume o sodelovanju.

Arhiv: #razpisi: Slovenski podjetniški sklad ponovno odpira VAVČERJE – enostavne spodbude malih vrednosti za MSP

Vavčerje bodo lahko koristila mikro, mala in srednje velika podjetja (organizirana kot d.o.o., s.p. ali zadruge) za različne poslovne storitve. Na voljo je nekaj več kot 10 mio EUR za podporo okoli 2.500 vavčerskih projektov.Vavčerji so nepovratna sredstva v višini od 300,00 EUR do 9.999,99 EUR, ki se lahko koristjo za različne poslovne storitve (vavčer za certifikate kakovosti, vavčer za patente, modele znamke, vavčerje za internacionalizacijo, vavčerje za digitalizacijo, itd.). S pomočjo vavčerjev bo možno pridobiti do 60 % sofinanciranja upravičenih stroškov za posamezni odobreni vavčer, posamezno podjetje bo lahko koristilo do 3 vavčerje na leto oziroma do maksimalne vrednosti 30.000 EUR na leto.Javni pozivi za vavčerje bodo odprti do leta 2023 oziroma do porabe sredstev.Pri pripravi in oddaji celotne vloge je možno dobiti tudi brezplačno pomoč.Več informacij je na voljo ma portalu Slovenskega podjetniškega sklada >>>

Arhiv: #analitika: Gospodarska aktivnost v letu 2020

Ajpes je v javni objavi na kratko povzel nekaj parametrov, s katerimi meri gospodarsko aktivnost v letu 2020.Število poslovnih subjektov v Sloveniji se v letu 2020 kljub epidemiji ni bistveno spremenilo. Nasprotno, še povečalo se je (+1 %). Nadpovprečna rast subjektov je bila zaznana v dejavnosti gradbeništva in v nepremičninski dejavnosti, in sicer tako pri gospodarskih družbah (+4 %) kot pri samostojnih podjetnikih (+5 %).Število subjektov se je zmanjševalo v gostinstvu ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (-2 %). Pri pravnih osebah je bil obseg prejemkov na transakcijske račune v 2020 za 11 % in pri samostojnih podjetnikih za 20 % nižji kot leto prej. To je skladno z našimi pričakovanju, da je pandemija v večji meri prizadela malo gospodarstvo, tudi zaradi njegove večje storitvene naravnanosti. Prav tako je verjetnost opravljene storitve in neizdanega računa večja pri manjših subjektih, kar pojasnjuje del razlike v padcu. Ob tem je zanimivo predvsem dejstvo, da so bili v 2020 pri pravnih osebah prejemki višji od izdatkov v višini 3,7 mrd EUR, medtem ko so bili v 2019 prvi nižji od drugih za ...

Arhiv: #analitika: Decembrska objava industrijske proizvodnje nekoliko pod pričakovanji

Decembrska objava industrijske proizvodnje je bila nekoliko pod našimi pričakovanji. V celotni industriji je bila medletno nižja za 0,9 %, od tega v predelovalnih dejavnostih za 0,7 %, v energetiki pa za 4,9 %. Glede na nadpovprečno frekvenco padavin smo pričakovali rast v zadnjem sektorju, v predelovalnih dejavnostih pa stagnacijo proizvodnje. V celotnem letu naj bil padec znašal pri 6,2 % za industrijo oz. pri 6 % za predelovalne dejavnosti (naša ocena: -5 %). Ob tem velja opozoriti, da so podatki začasne narave, končni pa bodo objavljeni šele 10. avgusta 2021.V celotnem letu je bil prihodek v predelovalnih dejavnostih nižji za 7,8 %, kar pomeni, da so se cene blaga v povprečju znižale za okoli 1,8 %, kar izvira iz padca cen surovin. Do konca leta so se cene že okrepile, predvsem zaradi rasti cen kovin v drugi polovici 2020, saj so bili decembrski prihodki v predelovalnih dejavnostih že na ravni predhodnega leta (proizvodnja je bila nižja za 0,7 % v tem obdobju). Po tehnološki zahtevnosti proizvodov (delitev na sektorje, kjer je uporaba avtomatizacije večja ali manjša) je bila ...

Arhiv: #analitika: Fiskalni svet opozoril na slabše črpanje EU sredstev

Primanjkljaj državnega proračuna je v 2020 znašal 3,5 mrd EUR (7,6 % BDP), brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov pa bi znašal 2,5 % BDP. Odhodki so se brez upoštevanja COVID ukrepov povečali za 6,5 %, kar nakazuje na povečano trošenje države, vendar je ta vseeno nižja od rasti, ki je bila predvidena v rebalansu. Fiskalni svet je opozoril, da je črpanje EU sredstev in s tem povezanih investicij v 2020 spet zaostalo za načrti. ZZZS je v letu 2020 zabeležil najvišji primanjkljaj doslej, visoke odhodke ZPIZ je izravnal za četrtino višji transfer iz državnega proračuna kot v 2019, presežek proračunov občin pa je bil predvsem posledica okrepljene rasti prihodkov od dohodnine zaradi višje povprečnine. Delež dolga sektorja država v BDP se v Sloveniji nahaja pod povprečjem EU, medtem ko se po povečanju dolga glede na obdobje pred začetkom tokratne krize trenutno uvrščamo v zgornjo tretjino med državami EU. Po napovedih naj bi bilo povečanje deleža dolga v BDP do leta 2022 v Sloveniji sicer nižje od povprečja EU. Podatki Eurostata za dolg sektorja država do tretjega četrtletja 2020 ...