»Včeraj 3.454, danes že kar 4.511 okuženih s covidom-19. Številke so več kot alarmantne,« opozarja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti in dodaja: »Razumemo pozive stroke k popolnemu zaprtju države, a moramo zelo jasno povedati: gospodarstvo si tega ne more privoščiti.« Situacija je po besedah Cantaruttija povsem drugačna kot v prejšnjih valih epidemije, ko se je za tak korak odločala večina evropskih držav. V trenutnih razmerah, ko se evropsko gospodarstvo ponovno postavlja na noge in ostale države ostajajo odprte, pa Slovenija z morebitnim zapiranjem ne more odstopati. Slovensko gospodarstvo je močno izvozno usmerjeno, podjetja so tesno vpeta v mednarodne verige vrednosti. Če bi se sedaj kot država popolnoma zaprli, bi bili edini v Evropi. Tuji poslovni partnerji bi lahko naša podjetja kaj hitro nadomestili z drugimi in jih tako izrinili iz verig vrednosti. »Konkurenca na mednarodnih trgih je res huda. Izgube naročil tujih partnerjev si slovenska podjetja v teh občutljivih časih ne morejo privoščiti!« še poudarja Cantarutti. Tudi številne storitvene dejavnosti, kot na primer industrija srečanj, šport in kultura, so se komaj postavile na noge in še enega zaprtja ne bodo prenesle. Zaradi tega ...

Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) je v javno obravnavo posredovalo predlog Uredbe o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom. Prenovljena uredba ureja relevantne vsebine, ki se nanašajo na priglašeno podporno shemo za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije (OVE) in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (SPTE).  Pomembno: Spremenljivi del referenčnih stroškov proizvodne naprave SPTE, ki hkrati predstavlja spremenljivi del ponujene cene, se v primeru njene vključitve v sistem Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisij CO2 poveča tako, da krije tudi stroške nakupa potrebnih emisijskih kuponov. Podobno velja tudi za naprave, ki so zavezane plačevati okoljsko dajatev in so torej izven sistema ETS, pri čemer pa se za vse te naprave šteje, da morajo v skladu s Smernicami Evropske komisije o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 dosegati ugodne okoljske učinke. Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe pošlje najkasneje do 9. novembra.  Dodatne informacije na spletni strani MzI Hkrati GZS-Služba za varstvo okolja seznanja zainteresirane s smernicami Evropske komisije: Guidance document on wind energy developments and EU nature ...

Ljubljanski univerzitetni inkubator pripravlja v sodelovanju s podjetjem Bogatin (EIT RawMaterials Hub Slovenija) med 18.11. in 9.12.2021 sklop brezplačnih delavnic, namenjenih nosilcem idej na področju surovin (kovine, minerali in napredni materiali). Delavnice so primerne za vse, ki imajo idejo/izum, pa ne vedo, kako bi nadaljevali, za vse, ki bi radi rešili problem na področju surovin, pa ne vedo, kako, pa tudi za tiste, ki bi se radi naučili, kako iz ideje oblikovati poslovno priložnost. Online delavnice bodo izvajali vrhunski predavatelji, udeleženci pa bodo dobili znanja za razvoj podjetniške ideje in možnosti pridobitve nadaljnje vsebinsko-finančne podpore. Program delavnic: 18.11.2021: Od ideje do priložnosti (dr. Blaž Zupan) 29.11.2021: Od priložnosti do rešitve (dr. Blaž Zupan) 30.11.2021: Od rešitve do podjetja (dr. Blaž Zupan) 2.12.2021: Učinkovita predstavitev – pitching (Jakob Gajšek), Poslovni model in njegova validacija (dr. Aleš Pustovrh) 9.12.2021: trening pitchinga Delavnice bodo potekale med 14. in 17. uro. Več informacij in prijavni obrazci >>> Delavnice financira EIT RawMaterials  z namenom odkrivanja inovativnih pristopov/rešitev za trajnostno oskrbo s surovinami, kar je ključnega pomena za prehod na podnebno nevtralno, zeleno in digitalno gospodarstvo, predvideno v Zelenem dogovoru EU.

3. 11. 2021 je bil v okviru Delovnega programa WIDERA 2021-2022, ki se financira iz sredstev Obzorja Evropa, objavljen javni razpis za krepitev odličnosti inovacijskega ekosistema (ti. Excellence hubs). Povezava do javnega razpisa in razpisne dokumentacije:  Search Funding & Tenders (europa.eu) Namen in ključni cilji javnega razpisa: spodbujanje inovacijske odličnosti v čezmejnih regionalnih ekosistemih izboljšanje povezav med znanostjo in gospodarstvom ter drugih akterjev krepitev čezmejnih partnerstev 2 ekosistemov v 2 t. i. »widening« državah na relevantnih področjih med znanostjo in inovacijami za doseganje evropske dodane vrednosti. V okviru projekta se pričakuje: razvoj skupne dolgoročne R&I strategije v skladu z EU prioritetami ali S4 skupni raziskovalni projekt kot del testiranja skupne R&I strategije akcijske in investicijske načrte za implementacijo strategije konceptualno oblikovanje in načrtovanje pilotov in demonstratorjev v skladu s strategijo podporne aktivnosti za izboljšanje vidnosti, vključevanje državljanov, prenos tehnologij, usposabljanje za podjetništvo, izmenjava kadrov, medsebojno učenje. V okviru projekta se pričakuje, da bodo vključeni 4 različni deležniki, ki ...

Odlok začne veljati 1. novembra 2021, da se omogoči čas za nabavo dodatnih testov za samotestiranje in organizacijo dodatnih testiranj s testi HAG pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Vlada Republike Slovenije je  27. oktobra 2021 je sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NAČINU IZVAJANJA POGOJA PREBOLEVNOSTI, CEPLJENJA IN TESTIRANJA ZAJEZITEV ŠIRJENJA OKUŽB Z VIRUSOM SARS-COV-2 in ga objavila v Uradnem listu Republike Slovenije št. 170/2021. Ključne novosti za gospodarstvo: za opravljanje dela pri delodajalcu se viša pogostnost presejalnega testiranja s testi HAG za samotestiranje oziroma testiranja s testi HAG iz dosedanjih 7 dni na vsakih 48 ur, in sicer tako, da mora oseba ob začetku opravljanja dela imeti veljaven test HAG za samotestiranje ali test HAG, ki ni starejši od 48 ur. Dodatno pojasnjujemo, da v primeru enakomerno razporejenega delovnega časa oziroma enoizmenskega delovnika od ponedeljka do petka to pomeni, da se mora oseba praviloma testirati vsak ponedeljek, sredo in petek pred začetkom dela, torej na vsakih 48 ur med delovniki. V primeru neenakomerno razporejenega delovnega časa, začasne prerazporeditve delovnega časa, izmenskega dela, odrejenega dela preko polnega ...

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS je 25. oktobra 2021 objavil javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko oziroma študijsko leto 2022/2023, ki jih bo možno v Izmenjevalnico oddati od 1. novembra 2021 dalje. Rok za oddajo potreb je do vključno 31. januarja 2022. Namen javnega poziva je: zbrati ponudbo kadrovskih štipendij v Republiki Sloveniji z namenom informiranja učencev, dijakov in študentov o vseh razpoložljivih kadrovskih štipendijah pred izbiro izobraževanja in s tem podporo njihovemu odločanju za izobraževanje glede na potrebe na trgu dela ter ponuditi delodajalcem enotno oddajanje potreb po kadrovskih štipendistih in promocijo potreb med učenci, dijaki in študenti. Prijavo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko/študijsko leto 2022/2023 so v skladu s 112. členom ZŠtip-1 dolžni oddati vsi delodajalci, ki želijo dijakom oziroma študentom podeliti kadrovsko štipendijo s šolskim/študijskim letom 2022/2023. Več informacij: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije >>>

Vrednost gospodarske klime se je v oktobru (2,2 točke) znižala za 2,5 odstotne točke glede na september oziroma več od pričakovanj Analitike GZS. Negativno so na mesečno spremembo vrednosti kazalnika gospodarske klime vplivali predvsem kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), kazalnik zaupanja med potrošniki (za 0,7 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,4 odstotne točke). Vpliva kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu sta bila pozitivna (za 0,5 oziroma 0,1 odstotne točke). Glavni prispevek k padcu je tako imel upad kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih, ki je bil v oktobru 2021 za 5 odstotnih točk nižji kot v septembru 2021. Glede na oktober 2020 je bil za odstotno točko višji, še vedno je bil za 2 odstotni točki višji tudi od dolgoletnega povprečja.Podrobnejši vpogled v kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih pokaže, da sta se znižali predvsem komponenti izvoznih (iz 14 na 1) in skupnih naročil (iz 18 na 2), kar je skladno z anekdotičnimi podatki o večjih izzivih pri nekaterih dobaviteljih avtomobilskih delov. Na drugi strani podjetja še verjamejo v naraščajočo ...