V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU (10.6. – 31.12.2021) se bo na območju BTC City Ljubljana vzpostavilo t.i. ”Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, katerega namen je predstavitev središča naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Digitalno razstavišče bo namenjeno širši, strokovni, poslovni in mednarodni javnosti, in bo kot tako predstavljalo osrednjo mesto razvoja, promocije slovenskega gospodarstva, inovativnosti, dosežkov in center prenosa znanja. Partnerji projekta, ki bodo vzpostavili Digitalno razstavišče so: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, SPIRIT Slovenija, DIH Slovenije in družba BTC. Poleg t.i. Showroom (predstavitvenega dela) kjer bodo podjetja lahko predstavljala svoje tehnološke rešitve, bo Digitalno razstavišče omogočalo tudi poslovni in izobraževalni del. V Digitalnem razstavišču se bo v obdobju 6ih mesecev odvijal strokovni program, k soustvarjanju katerega vljudno vabimo tudi vas.
Programski del Digitalnega razstavišča je razdeljen na 6 mesecev, pri čemer vsak mesec predstavlja eno od krovnih 6ih tematik:
JULIJ – Pametna mesta in skupnosti
AVGUST – Trajnostna družba in gospodarstvo
SEPTEMBER – Umetna inteligenca
OKTOBER – 5G in kibernetska varnost
NOVEMBER – Digitalizacija
DECEMBER – Robotika in Industrija 4.0 (nosilec programa: SRIP ToP in družba BTC)
Vabimo vas k sodelovanju in so-ustvarjanju meseca ”Robotike in Industrije 4.0”, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Institutom "Jožef Stefan" (doc. dr. Igor Kovač) in Tecosom (Simona Knežević Vernon) v imenu SRIP ToP. Da bi sodelovanje z vami lahko oblikovali skladno z vašimi pričakovanji, potrebami in željami, vas vabimo k izpolnitvi spletnega vprašalnika. Prijazno vas vabimo, da vprašalnik izpolnite do 24.5.2021. Vprašalnik se nahaja na spodnji povezavi:
CPU in izvajalci izobraževanja vabijo k pridobivanju / nadgradnji znanj, neobhodno potrebnih za doseganje energijskih, stroškovnih in okoljskih prihrankov. Znanja bodo podana na 4-dnevnem strokovnem usposabljanju »Orodja energetskega managementa«, ki bo temeljilo na primerih iz prakse, z izvedbo vaj.
Predstavljeni bodo pristopi in orodja na področju:
· spodbujanja energetske učinkovitosti,
· izvajanja energetskih pregledov,
· zajema in obdelave podatkov o rabi energije in energijskih dejavnikih,
· vrednotenja energetske učinkovitosti na osnovi kazalnikov EnPI,
· gradnje energetskih informacijskih sistemov,
· energetskega snovanja,
· spodbujanja energetskih akcijskih planov,
· gradnje sistema upravljanja z energijo,
· obvladovanja podnebnih in drugih okoljskih izzivov pri rabi energije ter drugo;
Usposabljanje bo potekalo v manjših skupinah od 6 do največ 12 udeležencev, 10., 11., 17. in 18. junija 2021. Za izvedbo vaj je potreben računalnik in osnovno obvladovanje orodja MS Excel.
S pridobljenimi znanji boste lahko spodbudili aktivnosti, ki bodo že v srednje veliki organizaciji omogočili letni prihranek več kot desetkrat večji od stroška izobraževanja.
Več o predavateljih
Urnik usposabljanja
Kotizacija: 950,00 EUR + 22% DDV = 1.159,00 EUR (število mest je omejeno)
Organizator, CPU ob 30-letnici delovanja, podarja 30 % popust – število mest je omejeno.
Med 12. in 16. aprilom 2021 poteka slavni Hanovrski sejem, tokrat v digitalni različici.
Za člane grozda Pametne tovarne smo zbrali nekaj vrhunskih predavanj:
12. April: Industrial Pioneers ‒ Challenging the Now, Creating the New Read more »
13. April: 3 Real-world Industrial AI Use Cases”, Prof. Dr. Schmidhuber Read more »
14. April: Industry 5.0 - Keynote: Bill McDermott, ServiceNow Read more »
14. April: Smart Factory 4.0 ‒ benefits for people and companies Read more »
Slovenska industrija po vzoru številnih drugih držav in regij nujno potrebuje poseben strateški inštrument, ki bo omogočal vsem podjetjem, predvsem pa MSP, učinkovit dostop do novih tehnologij, praktično usposabljanje in prenos znanj iz znanstveno-raziskovalno-razvojnih okolij v realno industrijsko okolje.
NDC PT bo demonstracijsko okolje uporabe tehnologij industrije 4.0 in razvojno ter testno okolje za visokotehnološke produkte, tehnologije in procese za proizvodna in zagonska podjetja ter raziskovalne institucije. Slovenski industriji in raziskovalnim institucijam bo ponujal sledeče storitve:
• usposabljanje industrijskih deležnikov za demonstracijo, vpeljevanje in uporabo novih tehnologij;
• uvajanje prvin industrije 4.0 in spodbujanje prehoda slovenske industrije v krožno gospodarstvo s pomočjo tehnologij I4.0;
• razvoj novih proizvodnih celic, proizvodnih procesov za različna tehnološka področja;
• testiranje novo razvitih produktov in komponent za I4.0 v standardiziranem visoko-tehnološkem okolju;
• spodbujanje tehnološkega in poslovnega povezovanja podjetij, raziskovalnih ustanov in podpornega okolja pri nacionalnih in EU projektih ter nastopu podjetij na globalnih trgih;
• opremljeno infrastrukturo z najnaprednejšo opremo in znanjem glede na potrebe posamičnih gospodarskih panog in okolij v katerem se centri nahajajo;
• podporne mehanizme (podjetniško svetovanje, rizični investicijski kapital, vključitev v nacionalne projekte, storitve zaščite in izkoriščanja pravic industrijske in digitalne lastnine).
NDC PT temelji na tehnološki povezljivosti kot ključnemu elementu, ki upošteva strukturno značilnost slovenskega gospodarstva in prevladujoče število malih in srednjih podjetij.
Koncept povezanih distribuiranih centrov omogoča izvedljivost lokalnih specializiranih centrov, ki izpostavljajo specializacijo glede na prevladujočo lokalno industrijsko področje in koncentracijo kompetenc. Rešitev omogoča tudi lokalno koriščenje vseh osnovnih funkcionalnosti, ki so na razpolago na centralni lokaciji. Z omogočitvijo povezljivosti s centralno lokacijo in medsebojno povezljivostjo distribuiranih lokacij je možna vzpostavitev zelo kompleksnih postavitvenih procesov.
NDC PT nastaja pod okriljem SRIP TOP s sodelovanjem ključnih deležnikov:
Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, Instituta »Jožef Stefan«, Gospodarske zbornice Slovenije, Kompetenčnega centra za sisteme in tehnologije vodenja ter Razvojnega centra orodjarstva Slovenije – TECOS.
NDC PT prepoznavamo kot ključni strateški projekt za slovensko industrijo, vendar je o tem potrebno prepričati tudi odločevalce v državni upravi, da zagotovijo ustrezno umestitev v NOO, kohezijske operativne programe in strateške razvojne dokumente naše države in s tem omogočijo črpanje razpoložljivih denarnih sredstev.
Podpora industrijskih združenj je dodaten prepričljiv argument v pogajanjih z odločevalci v državni upravi, zato vas prosim, da nas podprete v priloženem pismu podpore in nam vrnete podpisan izvod v vašem standardnem dopisu v elektronski obliki na andreja.hlisc@gzs.si.
Več informacij >>>
V okviru projekta Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec je bila letos ponovno izvedena II. raziskava v poslovni javnosti*. Rezultati kažejo, da skoraj polovica vprašanih zatrjuje, da dobro poznajo pojem družbene odgovornosti, večina jih izvaja najmanj en ukrep s tega področja – to je varstvo in zdravje pri delu. Poleg tega se močno strinjajo, da je glavni razlog za izvajanje družbeno odgovornih ukrepov dejstvo, da družbena odgovornost krepi kulturo ter ugled delodajalca. Bistveni napredek se glede na rezultate raziskave kaže predvsem v večji prepoznavnosti certifikata Družbeno odgovoren delodajalec v poslovni javnosti. V letošnji raziskavi so bila podjetja prvič povprašana tudi glede vpliva epidemija koronavirusa na njihovo družbeno odgovorno poslovanje. Več kot polovica meni, da je je trenutno družbeno odgovorno poslovanje še bolj pomembno, a je skoraj dve tretjini anektiranih v lanskem letu izvedlo manjše število projektov s tega področja kot v letu 2019.
Skoraj dve tretjini vprašanih (58 %) je v letu 2020 izvedlo manjše število družbeno odgovornih projektov kot v letu 2019, 27 % vprašanih pa teh aktivnosti lani sploh ni izvajalo zaradi posvečanja reševanju poslovanja. Pri teh podatkih je izziv ali podjetja in organizacije vidijo svojo družbeno odgovornost dovolj celostno. Podatki namreč lahko kažejo na to, da podjetja družbeno odgovornost v veliki meri razumejo le kot dodatne aktivnosti, npr. filantropija ali organizacija dodatnih aktivnosti za zaposlene, kar pa ni tista družbena odgovornost, ki je integrirana v samo bistvo poslovanja. Če se podjetja v času epidemije posvečajo reševanju svojega poslovanja, naj bi to pomenilo tudi ohranjanje odgovornega odnosa in zaupanja svojih zaposlenih, dobaviteljev in strank, kar pa je pomemben del družbene odgovornosti. Pomembno je tudi, da so anketiranci izpostavili skrb za varnost in zdravje v času koronavirusa, npr. skrb za zaposlene, tako kar se tiče zdravja, psihološke agilnosti/odpornosti, kot tudi usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja,« razlaga Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib Inštituta, ki je poleg partnerjev GZS, ZDS in ZSSS nosilec certificiranja.
Glede na rezultate letošnje raziskave, v kateri je sodelovali 134 podjetij/organizacij, sicer skoraj polovica vprašanih izvaja osem ali več ukrepov s področja družbene odgovornosti. Pri kar 93 % so to ukrepi s področja usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, 82 % izobražuje zaposlene za karierni napredek, 79 % podjetij/organizacij pa ima zapisan kodeks etike. Med pomembnejšimi razlogi za izvajanje družbeno odgovornih aktivnosti so navedli še, da te večajo motivacijo zaposlenih. Gre za podobne odgovore kot so jih navedli v lanski raziskavi, kar kaže, da je stopnja informiranosti in ozaveščenosti podjetij/organizacij na področju družbene odgovornosti visoka.
Več o raziskavi in grafi z rezultati so dostopni na povezavi: https://certifikatdod.si/povzetek-rezultatov-ii-raziskave-v-poslovni-javnosti/
Projekt »DRUŽBENO ODGOVOREN DELODAJALEC - CERTIFIKAT DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE« se izvaja v okviru 8. prednostne osi »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«, 8.3 prednostne naložbe »Aktivno in zdravo staranje«, 8.3.1 specifičnega cilja »Podaljšanje in izboljšanje delovne aktivnosti starejših, vključenih v ukrepe« Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in je izbran projekt na javnem razpisu za sofinanciranje sistema certificiranja družbeno odgovornih podjetij. Projekt traja od maja 2019 do septembra 2022, njegova vrednost pa je 2 milijona evrov.
Na skupščini SRIP ToP smo sklenili in objavili, da bomo pripravili povpraševanje glede ponudbe izobraževanj za naše člane, ki se predvsem nanašajo na naša področja delovanja oz. tehnologije našega SRIPa in tudi na t.i. “mehka” znanja. V namen evidentiranja izobraževanj smo pripravili spletni obrazec, v katerega na kratko vpišete področje, opis in ponujeno ceno izobraževanja, ki bi ga želeli ponuditi članom SRIP ToP pod okriljem SRIP ToP. Predloge izobraževanj bomo zbrali, uredili po tematskih področjih in jih poslali v glasovanje našim članom. Za izvedbo bomo izbrali tista izobraževanja, ki bodo prejela največ glasov članov. Najbolj zanimiva izobraževanja bomo poskušali financirati v celoti, za vsa ostala izobraževanja pa bodo člani, ki bodo organizatorji izobraževanj, morali zagotoviti 70% lastnih sredstev, 30% sredstev bo prispeval SRIP ToP, seveda do porabe razpoložljivih sredstev subvencije. SRIP ToP bo za promocijo izobraževanj nudil vse svoje komunikacijske kanale (spletna stran, obveščanje preko novičnika, Linkedin in Twitter), ki po dosegu zajemajo člane, člane drugih SRIP in sledilce na socialnih omrežjih. Omogočamo tudi možnost uporabe orodja za spletne delavnice (Zoom). Strošek izvedenih izobraževanj posameznega ponudnika v obdobju trajanja projekta (2021-2023) ne sme presegati vrednost 20.000 EUR brez DDV, maksimalna subvencija pa ne sme presegati 6000 EUR.
Prosimo vas, da izpolnIte spletni obrazec za vsak vaš predlog ponujenega izobraževanja posebej najkasneje do 12.3.2021.
Za sofinanciranje dogodkov članov veljajo naslednja pravila:
SRIP ToP si pridržuje pravico izbire, uskladitve in potrditve dogodkov. Sredstva so omejena do porabe razpoložljivih sredstev subvencije posameznega obdobja. SRIP ToP bo za promocijo dogodkov članov nudil vse svoje komunikacijske kanale (spletna stran, obveščanje preko novičnika, Linkedin in Twitter), ki po dosegu zajemajo člane, člane drugih SRIP in sledilce na socialnih omrežjih.
Prosimo vas, da izpolnite spletni obrazec za vsak predlog dogodka posebej najkasneje do 10.3.2021.
Se želite ob predsedovanju Slovenije Svetu EU predstaviti na digitalnem razstavišču?
Prednosti sodelovanja na digitalnem razstavišču za podjetja so:
Podjetja lahko sodelujejo tako na obeh segmentih:
1. SEJEMSKI (B2C in B2B)/PREDSTAVITVEN DEL 2. POSLOVNI DEL (B2B)
Več informacij >> in prijava >>
Ljubljana, 4. februar 2021 – Slovenska podjetja nujno potrebuje dolgoročne, strateško zastavljene ukrepe za takšen razvoj, ki bo Sloveniji omogočil uspešno odgovoriti na sodobne gospodarske in družbene izzive, Vlada Republike Slovenije pa naj tem potrebam gospodarstvenikov prisluhne bolj kot do sedaj. Takšno je osrednje sporočilo današnjega posveta GZS-Zbornice elektronske in elektroindustrije, na katerem so se udeleženci iz ene najbolj propulzivnih panog slovenskega gospodarstva spraševali o razvojni naravnanosti protikriznih ukrepov.
Letni posvet članov Zbornice elektronske in elektroindustrije 2021 je otvorila predsednica Upravnega odbora ZEE Sara Čučnik, ki je povzela stanje slovenske elektroindustrije v preteklem letu ter osvetlila dejavnosti ZEE in Gospodarske zbornice Slovenije pri svojih prizadevanjih za panogo in slovensko gospodarstvo. Predsednik GZS Boštjan Gorjup je udeležencem predstavil aktualne pobude in aktivnosti Gospodarske zbornice Slovenije predvsem na področju PKPjev ter Investicijske platforme 5.0. Direktor ZEE dr. Marjan Rihar je predstavil program Zbornice elektronske in elektroindustrije za leto 2021, strokovni sodelavci ZEE pa so predstavili težiščne aktivnosti za člane ZEE v letu 2021, ki obsegajo aktivnosti na področju digitalne transformacije industrije, izgradnje demonstracijskega centra Industrije 4.0, razvoja kompetenc zaposlenih za Industrijo 4.0, komunikacijo s člani ter delo zbornice na področju digitalizacije tehničnih izdelkov.
Zbornica elektronske in elektroindustrije je za svojo osrednjo temo Letnega posveta članov ZEE izbrala "Razvojna naravnanost protikriznih ukrepov", kjer smo bili priča zanimivi razpravi med udeleženci panela in udeleženci posveta. Kot je uvodoma povedala izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal, je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že v času prvega vala epidemije oblikovala predlog za nov zagon gospodarstva »Slovenija 5.0«. Poudarila je, da je GZS v svojih predlogih Vladi zato že nekajkrat izpostavila potrebo po dopolnitvi interventnih ukrepov za omilitev posledic epidemije s t. i. razvojnim paketom, ki bi vključeval subvencijo za razvojne kadre, raziskovalno-razvojni vavčer, (so)financiranje razvojno-inovacijskih projektov ter krepitve razvojnih oddelkov v podjetjih. Ob tem je dodala, da so prav skupna prizadevanja gospodarstva in razvojno-raziskovalno-izobraževalne sfere za povečanje sredstev, namenjenih raziskavam in razvoju, inovacijam, podjetništvu, digitalizaciji in prehodu v krožno gospodarstvo in družbo, spodbudila sklenitev Razvojnega zavezništva za vzdržen razvoj Slovenije. Podpisniki so v skupnem dokumentu z vrsto konkretnih predlogov Vlado pozvali k odločnejši podpori raziskav in razvoja ter digitalizacije v Sloveniji.
Med konkretnimi projekti GZS je Vesna Nahtigal izpostavila še oblikovanje Investicijske platforme 5.0 za nabor predlogov bodočih investicij, v sklopu katerega so regijske gospodarske zbornice že pričele z zbiranjem investicijskih namer slovenskega gospodarstva. Na platformi je 185 podjetij predstavilo 288 investicij v vrednosti več kot 2,6 mia €. Podjetja imajo pripravljene projekte za takojšnjo realizacijo investicij (ready to go) v vrednosti 756 mio €. Investicije so usmerjene v nove tehnologije, nova delovna mesta, nove produkte, digitalno transformacijo, krepitev zelene EU ter zavezi za krožno gospodarstvo. Med izhodišči za današnji posvet je omenila tudi članek dr. Momirja Mraka in dr. Petra Wostnerja, ki je izšel v Delu avgusta lani. V njem sta avtorja poudarila, da ključno vprašanje ni, kakšna vlaganja potrebujemo, ampak katera potrebujemo takoj, katera pa lahko vsaj za nekaj časa odložimo. V nadaljevanju dogodka so svoje poglede na (ne)razvojno naravnanost protikriznih ukrepov podali štirje vabljeni govorci. Miha Bobič (Danfoss Trata) je menil, da so bili številni ukrepi prve pomoči gospodarstvu potrebni in uspešnejši kot v nekaterih drugih zahodnoevropskih državah, ob tem pa izpostavil nujnost dolgoročnega razmišljanja tako o prihodnji izobrazbeni strukturi kot o strukturi gospodarstva v Slovenij; za nas kot del EU mora biti zelena preobrazba pri tem ključna usmeritev. Gregor Kocjančič (Amplituda) je poudaril, da Slovenija potrebuje sistemske rešitve in sistemske ukrepe, usmerjene v razvoj. Dodal je še, da zlasti za manjša podjetja spodbude v obliki razpisov niso vedno najboljše; njihovo spremljanje namreč zahteva veliko dela in sredstev, dogaja pa se celo, da podjetja projekte prilagajajo razpisom namesto potrebam trga. Po besedah Klemna Šešoka (Iskra) je prava pot za uspešno Slovenijo prihodnosti rast dodane vrednosti na zaposlenega. Vsako podjetje, ki cilja GZS oziroma razvojnega partnerstva - do leta 2025 dvigniti dodano vrednost na zaposlenega s sedanjih 42.000 na 60.000 evrov – še ne dosega, si ga mora prizadevati doseči čim prej. V ta cilj pa je potrebno usmeriti usklajeno delovanje države, razvojnih agencij, gospodarskih združenj in zbornic, podjetij in sindikatov. Opozoril je še, da je velik problem Slovenije pomanjkanje volje za sodelovanje, da pa mora Vlada potrebam gospodarstva, ki presegajo gašenje epidemiološkega požara, vendarle prisluhniti bolj kot do sedaj. Kot je poudaril dr. Peter Wostner (UMAR), bo ob sedanji »delitvi kart na novo« prišlo do diferenciacije na globalni ravni, uspešni pa bodo tisti, ki bodo vlagali v pametno, digitalno in krožno gospodarstvo in družbo v smislu novih poslovnih modelov, produktov, storitvizacije,... Slovenija bi morala za doseganje ključnih vsebinskih prioritet EU nameniti več kot do sedaj, okvirno 44 odstotkov vseh nepovratnih sredstev. Dodal pa je, da bo za mala in srednja podjetja še vedno izjemno pomembna vzpodbuda države za njihovo digitalno transformacijo. Slovenija je po njegovem prepričanju trenutno v dobrem stanju, Vlada pa mora dati jasen signal, da bo povečala vlaganja v raziskave in razvoj in povedati, kako bo ta razvoj v prihodnje spodbujala.
Predstavitvi predlogov in pričakovanj vabljenih govorcev je sledila izmenjava stališč udeležencev, članov GZS-ZEE. Ti so poudarili, da mora biti v slovenskem prostoru gospodarstvo bolj sliš(a)no. Kot so dejali, smo v dobri kondiciji in imamo še vedno kvalitetno podlago za uspešen nadaljnji razvoj, vendar pa od države pričakujejo bolj razvojno usmerjene ukrepe, ki morajo biti v večji meri kot do sedaj namenjeni inovativnim, agilnim in rastočim podjetjem.
V imenu Štajerske gospodarske zbornice, ki je partner Horizon projekta SMEmPOWER, člane grozda Pametne tovarne in vse potencialno zainteresirane vabimo na
Usposabljanje je odprto za vse udeležence in brezplačno ter certificirano na Fakulteti za strojništvo Univerza v Ljubljani.
Link do dokumentov:
Vabilo
Prijavnica
Več informacij najdete na tej povezavi.
Digitalni profili predstavljajo ključen kader, potreben v vse bolj prisotni digitalni transformaciji gospodarstva. Posledično je napovedovanje potreb po kadrih na področju digitalnih profilov trenutno izjemno aktualna in pomembna tematika. Grozd Pametne tovarne kot eden od ustanoviteljev DIH Slovenija sodeluje pri raziskavi in obveščanju javnosti o pomembnosti razvoja digitalizacije v podjetjih.
IZPOLNITE VPRAŠALNIK
Zakaj sodelovati pri identifikaciji digitalnih kompetenc:
1. za lažje načrtovanje potreb po novih kadrih,
2. za celovit vpogled v potrebe drugih (rezultati izvedene analize) in
3. za dodatne točke v izborih za izvedbo aktivnosti, ki jih bo DIH Slovenije ponudil podjetjem (digitalne kompetence, mentoriranje, svetovanje).
Preverite podrobnosti & poskrbite za vključitev.
https://dihslovenia.si/aktualno/novice/sodelujte-pri-identifikaciji-digitalnih-profilov-za-na%C4%8Drtni-razvoj-kadrov-v-podjetju