Zapri

Zakon o nepremičninskem posredovanju

 

 

VSL Sodba in sklep II Cp 606/2023 z dne 17.10.2023 (nepremičninsko posredovanje - splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti)
ZNPosr ne omejuje vrste škod, za katere mora biti sklenjeno zavarovanje, nasprotno, določa obveznost zavarovanja odgovornosti za vsakršno škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju Republike Slovenije. 17. točka prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev, ki izključuje odgovornost zavarovalnice za nepremoženjsko škodo, nasprotuje namenu zakonsko predpisanega obveznega zavarovanja odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju RS (6. člen ZNPosr), zato je ni mogoče upoštevati.
Trditve druge toženke, da pri pogodbeni odškodninski odgovornosti nepremoženjska škoda ni pričakovana škoda, niso utemeljene. Mnenja, ali je ob kršitvi pogodbe treba dopustiti zahtevke za povrnitev nepremoženjske škode, so v teoriji sicer deljena. Pritožbeno sodišče meni, da je treba takšne zahtevke dopustiti, saj je v sodobnem življenju sklepanje pogodb, katerih bistveni element je nepremoženjska škoda ali dobrina, čedalje pogostejše. V obravnavanem primeru je tožnica pogodbo o nepremičninskem posredovanju sklenila z namenom nakupa nepremičnine. Ker jo je kupila z namenom, da bo v njej živela in bo predstavljala njen dom, je bil bistveni element te pogodbe tudi nepremoženjska dobrina. Ob kršitvi pogodbe je prva tožena stranka lahko predvidela tudi nastop nepremoženjske škode (strahu) kot možno posledico kršitve pogodbe (prvi odstavek 243. člena OZ).
Ne gre pa tožnici odškodnina za sekundarni strah, za katerega je sodišče prve stopnje tožnici prav tako priznalo odškodnino. Če se je tožnica odločila še naprej bivati v takšni hiši, ki je poškodovana zaradi plazu, je s tem privolila tudi v posledice takšnega bivanja. Gotovo pa morebiten strah ob tem ne more biti strah za življenje, saj sicer tožnica v takšni hiši ne bi živela. Posledice takšne odločitve tožnice pa ni dolžan trpeti prvitoženec, saj je njegova odgovornost omejena na objektivno predvidljiv obseg škode.

UPRS Sodba I U 526/2021-24 z dne 24.4.2023 (davek na promet nepremičnin - nastanek davčne obveznosti)
Po drugem odstavku 3. člena prodajne pogodbe je kupec dolžan plačati prodajalcu dogovorjeno kupnino trideseti dan po prejemu notarsko overjene pogodbe. Ker je za notarsko overitev predhodno potrebna izvedba formalnosti glede postopka odmere DPN, kupec še ni bil dolžan plačati kupnine po navedeni pogodbi, kot to napačno meni pritožnik. Na podlagi določbe 7. člena ZDPN-2 davčna obveznost nastane, ko je sklenjena pogodba, na podlagi katere se prenese nepremičnina in ne ko je kupnina v celoti poplačana, kot napačno meni tožnik.

VSL Sodba II Cp 2037/2022 z dne 17.2.2023 (pogodba o nepremičninskem posredovanju - zahteva za znižanje provizije)
Tožnica je za naročitelja opravila zgolj tiste dejavnosti, ki so vodile do vzpostavitve stika med naročiteljem (tožencem) in tretjo osebo – to je preverjanje dejanskega in pravnega stanja nepremičnine, oglaševanje prodaje nepremičnine v sredstvih javnega obveščanja, izvajanje ogledov nepremičnine s strani tretjih oseb in komuniciranje s strankami (primerjaj drugi odstavek 15. člena ZNPosr). Drugih dejavnosti, ki sodijo pod storitev pogajanj in priprav za sklenitev prodajne pogodbe (kot npr. sodelovanje pri pogajanjih med strankama, seznanjanje naročitelja in tretje osebe o poteku pogajanj, hramba listin, spremljanje priprav na sklenitev prodajne pogodbe, sestava prodajne pogodbe), tožnici ni bilo treba opraviti. Zaradi manjšega obsega dela od običajno predvidenega je tožnica prihranila določena sredstva oziroma stroške, ki bi ji nastali v primeru izvedbe dodatnih storitev. Zato bi bilo nepravično, če bi toženec moral plačati polno vrednost v pogodbi dogovorjene provizije.

VSL Sodba I Cp 2080/2022 z dne 17.2.2023 (odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - odgovornost za stvarne napake)
ZNPosr v tretjem odstavku 23. člena določa, da nepremičninska družba odgovarja naročitelju oziroma tretji osebi, ki jo je spravila z naročiteljem v stik, za škodo, ki nastane naročitelju oziroma tretji osebi zaradi pravne oziroma stvarne napake nepremičnine, na katero je nepremičninska družba ni opozorila, če je nepremičninska družba za napako vedela oziroma če bi jo lahko ugotovila s skrbnim preverjanjem stanja nepremičnine.

VSC Sodba Cpg 74/2022 z dne 31.8.2022 (oblika pogodbe o nepremičninskem posredovanju - soglasje volj)

Obširna in ustaljena sodna praksa izraža stališča, da je pisna oblika pogodbe o nepremičninskemposredovanju določena le v interesu pogodbenih strank (forma ad probationem (op. sodišče prve stopnjezmotno govori o formi ad valorem, ki pa je strožja obličnost, zato so ostali pravni zaključki sodišča prvestopnje pravzaprav še bolj utemeljeni)) in da lahko pride do konvalidacije neoblično sklenjenih pogodb, doneobličnega sklepanja in podaljševanja pogodb o nepremičninskem posredovanju. Tožnica storitev ni izvajalana podlagi poslovodstva brez naročila, ampak na podlagi veljavne pogodbe o posredovanju.

VSL Sodba I Cp 1687/2022 z dne 27.10.2022 (pogodba o posredovanju - plačilo za storitev posredovanja)
Okrajna sodišča so organizacijske enote okrožnega sodišča in predsednik okrožnega sodišča lahko prenese pristojnost za sojenje določenega števila ali vrste zadev med okrajna sodišča.
Procesno gradivo s prepričljivostjo izkazuje, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o posredovanju za nepremičnino. Dogovorili sta se, da bo naročitelj (toženec) posredniku (tožnici) plačal stroške posredovanja ob dokončni realizaciji prodajne pogodbe, ko prodajalec prejeme celotno kupnino. Toženec je prejel celotno kupnino, zato je dolžan plačati dogovorjeno storitev posredovanja.

VSL Sodba II Cp 1279/2022 z dne 25.10.2022 (pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami - znižanje provizije)
Posredovanje v prometu z nepremičninami ureja ZNPosr. S pisno pogodbo o posredovanju v prometu znepremičninami se nepremičninska družba zavezuje, da si bo prizadevala najti in spraviti v stik znaročiteljem tretjo osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj pa se zavezuje, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba sklenjena (prvi odstavek 13. člena). Za pravno razmerje med nepremičninsko družbo in naročiteljem subsidiarno veljajo splošna pravila obligacijskega prava o pogodbi o posredovanju.
Med strankama ni bilo zmote glede predmeta pogodbe, pogodbo sta veljavno sklenili. Ne glede na napačno označitev stanovanja oziroma navedbo imena lastnika stanovanja je bilo soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe podano (15. člen OZ). Kljub napakam v zapisu pogodbe je jasno, da sta imeli stranki (v njunem notranjem prepričanju) o predmetu pogodbe pravilno, isto predstavo (v mislih sta imeli isto stanovanje).
Očitki o nepravilni izpolnitvi posredniške pogodbe so lahko le podlaga za odškodninsko odgovornost tožnice, ne pa za ničnost pogodbe. Pogodba, ki je bila nepravilno izpolnjena, ni nična. Sodišče druge stopnje sicer verjame toženki, da je po zatrjevanih napakah izgubila zaupanje v tožničino strokovnost, vendar je to še ne odvezuje njenih pogodbenih obveznosti. Če s tožnico ni več želela sodelovati, bi lahko od pogodbe odstopila (drugi odstavek 26. člena ZNPosr). Ker tega ni storila, je pogodba veljala še naprej in je toženko zavezovala k plačilu provizije. 
Res je, da mora nepremičninska družba naročitelja opozoriti na morebitna tveganja, povezana z neurejenim zemljiškoknjižnim stanjem nepremičnine, vpisanimi stvarnimi pravicami oziroma drugimi pravicami tretjih na nepremičninah oziroma drugimi morebitnimi neurejenimi pravnimi razmerji (4. točka prvega odstavka 17.člena ZNPosr). A to obveznost obveščanja stranke mora izpolniti (šele) do sklenitve pogodbe, v zvezi s katero je posredovala (prvi odstavek 23. člena ZNPosr).

 

VSL Sklep II Cp 1537/2022 z dne 21.10.2022 (vračilo dvojne are - odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika)

Prvi pogoj za naknadno sosporništvo na pasivni strani je materialno, formalno ali zakonsko sosporništvo potencialnih tožencev.
Tožnik od tožene stranke v tej pravdi vtožuje vračilo dvojne are . Ara je posebna civilna sankcija za neizpolnitev pogodbe, za katero odgovarja (le) pogodbena stranka (v obravnavanem primeru: prodajalec nepremičnine). Zoper nepremičninsko agencijo pa tožnik uveljavlja plačilo odškodnine zaradi zatrjevane kršitve pogodbe o nepremičninskem posredovanju (premajhne skrbnosti nepremičninskega posrednika pri sklepanju pogodbe o nakupu nepremičnin). Solidarna odgovornost bi bila podana le v primeru, če bi bila zatrjevana in vtoževana odškodnina za škodo, ki bi jo povzročila skupaj prodajalec in nepremičninski posrednik. Glede na ugotovljeno vsebino tožbenih zahtevkov solidarne obveznosti ni. Tožnik od tožene stranke v tej pravdi ne vtožuje odškodnine, pač pa zahteva vračilo dvojne are. Pravilno je torej odločeno, da toženca v tej pravdi nista materialna sospornika. Materialni sosporniki so solidarni dolžniki.

 

VSL Sodba I Cp 1417/2022 z dne 11.10.2022 (provizija za nepremičninsko posredovanje - neobstoj ustnega dogovora)
Ne oglas za nepremičnino (ki vsebuje pogoj prodajalca, da kupec prevzame plačilo 2 % posredniške provizije) in ne ogled nepremičnine, toženke ne obvezujeta k plačilu provizije. Prodajalčev pogoj, da kupec prevzame plačilo dela provizije, velja, če je potrjen v sklenjeni pogodbi o prodaji nepremičnine. Ni utemeljeno sklicevanje, da je plačilo 2 % provizije s strani kupca nepremičnine splošen poslovni običaj. Tisto, kar je pri določenem poslu običajno ravnanje, ni avtomatično dokaz o obstoju in vsebini konkretnega posla. Naročitelj (prodajalec ali kupec) mora nepremičninski agenciji plačati provizijo za opravljeno delo le v primeru sklenjene pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami.

 

VSL Sodba I Cp 969/2022 z dne 19.07.2022 (uporaba določil in razlaga spornih določil - pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami)

Za tožnikovo interpretacijo 3. točke pogodbe v procesnem gradivu ni podlage. Popust v višini 50 % je vezan na okoliščine, ko tretja oseba (kupec) ob ogledu ali kasnejših pogajanjih izrecno odkloni plačilo posredovanja in bi plačilo za posredovanje s strani tretje osebe pomenilo bistveni nagib k (ne)sklenitvi
prodajne pogodbe. Nikakor pa popust ni pogojevan s tožnikovo (dokončno) izpeljavo posla. Okoliščine vzvezi s popustom, ki jih ureja prej citirana določba, so bile v obravnavanem primeru izpolnjene. To pa predstavlja še dodaten argument k ugotovitvi, da znaša toženčeva obveznost 2 % in ne 4 % od pogodbe
vrednosti.

VSL Sodba I Cp 93/2022 z dne 23.02.2022 (odgovornost nepremičninskega posrednika - zmanjšana vrednost nepremičnine)
Stanovanje v stavbi, ki ni zgrajeno skladno z gradbenim dovoljenjem in zato zanj ni mogoče pridobiti uporabnega dovoljenja, je načeloma lahko manj vredno. Vendar pa tožnica ni uveljavljala škode v višini vrednosti, ki bi jo imelo stanovanje ob sklenitvi pogodbe na trgu, če bi bilo brez napake, in vrednostjo, ki jo je imelo z ugotovljenimi napakami. Tožnica je manjvrednost stanovanja zatrjevala in dokazovala na način, da je zaradi navedene pravne napake pri prodaji stanovanja prejela manjšo kupnino, kot bi jo sicer, če bi prodala stanovanje z urejeno gradbeno dokumentacijo. Prvo sodišče trditvene podlage pravdnih strank ni preseglo. Na tožnici je bilo trditveno in dokazno breme, da izkaže, da je bila nižja kupnina, ki je bila dosežena pri nadaljnji prodaji stanovanja, posledica ugotovljene pravne napake, vendar pa tega dokazni postopek ni potrdil. Ni bistveno, da kupec stanovanja ni potrdil teze prve tožene stranke glede razlogov za znižanje kupnine. Bistveno je, da je kupec izpovedal, da je ponudil nižjo kupnino iz drugih razlogov, in ne zaradi pravne napake stanovanja. Po Splošnih pogojih za zavarovanje poklicne odgovornosti zavarovalnica jamči le za odškodninske zahtevke naročnikov storitve, ki so posledica strokovne napake zavarovanca pri opravljanju registrirane dejavnosti. Ker zahtevek na povrnitev plačila provizije nima odškodninske podlage, tožnica vrnitve provizije ni upravičena zahtevati od druge tožene stranke.

VSL Sodba II Cpg 628/2021 z dne 23.12.2021 (nepremičninsko posredovanje - posredovanje za obe stranki)
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka nastopala v vlogi posrednika za toženo stranko (kot najemnika) in najemodajalca. Gre torej za dvojno posredovanje, ki sicer ni prepovedano. Vendar pa 849. člen OZ določa, da gre pri dvojnem posredovanju posredniku le polovično plačilo od vsakega naročitelja, če ni drugače dogovorjeno. Tak izrecen dogovor, v smislu, da bo celotno provizijo plačala le tožena stranka pa ni razviden niti iz pogodbe, ki je zgolj tipska formularna pogodba. Zato je tožeča stranka upravičena le do polovičnega plačila.

VSL Sodba II Cp 1967/2021 z dne 06.01.2022 (odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - opustitev dolžne skrbnosti)
Sodišče je vezano na trditve strank in zato brez določene trditve ne sme upoštevati nekega dejstva, ki je razvidno iz posameznega dokaza. Z omejevanjem kritja le na določene vrste škode je izničen pomen obveznega zavarovanja, zato takšne omejitve napram oškodovancu ni mogoče upoštevati. Enako velja za odbitno franšizo. Ne gre tožnici odškodnina za sekundarni strah, za katerega je sodišče prve stopnje tožnici prav tako priznalo odškodnino. Če se je tožnica odločila še naprej bivati v hiši, ki je poškodovana zaradi plazu, je s tem privolila tudi v posledice takšnega bivanja. Gotovo morebiten strah ob tem ne more biti strah za življenje, saj sicer tožnica v takšni hiši ne bi živela.

VSL Sodba I Cp 1534/2020 z dne 23.02.2021 (posredniška provizija - najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje)
Objavljen oglas o prodaji nepremičnine ni predstavljal ponudbe za sklenitev pogodbe o posredovanju, temveč vabilo k dajanju ponudb pod objavljenimi pogoji, zato toženčevega odziva nanj ni mogoče šteti za sprejem ponudbe, oziroma za sklenitev pogodbe o nepremičninskem posredovanju. Dokazna vrednost posameznega dokaza je odvisna tako od njegove notranje konsistentnosti kot tudi od njegove prepričljivosti v odnosu do ostalih dokazov. Ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da bi moralo biti toženčevemu pooblaščencu, ki je pravni strokovnjak, znano, da morajo kupci in prodajalci nepremičninskim agencijam za opravljeno delo plačati provizijo. Plačati jo morajo le v primeru sklenjene pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami (tretji odstavek 5.člena ZNPosr).

VSL Sodba II Cp 1074/2021 z dne 29.09.2021 (soglasje volj za sklenitev pogodbe - posredniška provizija)
Toženka ni dolžna plačati provizije, saj ni bil dokazan obstoj soglasja volje pravdnih strank za sklenitev posredniške pogodbe.

 

VSL Sodba I Cpg 19/2019 z dne 10.03.2020 (posredovanje pri prodaji nepremičnine - plačilo provizije za posredovanje)

Posrednik je z ustrezno skrbnostjo opravil svojo vlogo, tožeča stranka, za katero je delal, pa je s tem tista, ki je našla kupca za nepremičnino. Posrednik je kot predstavnik tožeče stranke ravnal skladno z določili 13. in 14. člena ZNPosr. Tožena stranka z ničemer ne podkrepi svojih trditev o tem, zakaj naj tožeča stranka ne bi ravnala pravilno, niti ne izkaže, da naj bi prišlo do kršitve zakona. Odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov za zaslišanje je pravilna. Tudi če bi zaslišani izpovedali, kot to navaja tožena stranka, je v zadevi pomembno, da je bilo plačilo za delo dogovorjeno s pisno pogodbo, česar ustni dogovori niti ne morejo spreminjati, ni pa dvoma, da je bilo plačilo dogovorjeno, delo pa opravljeno, kar jasno in nedvoumno izhaja iz predložene elektronske pošte.

 

VSRS Sodba II Ips 58/2021 z dne 15.09.2021 (pravica posrednika do provizije - vzpostavitev stika)

Dilema v tej zadevi je bila, ali nepremičninskemu posredniku pripada polna provizija za posredovanje (prvi odstavek 25. člena ZNPosr) ali le četrtina te (peti odstavek 25. člena ZNPosr). Kupec je namreč sam našel prodajalko, a ga je ta potem napotila k posredniku. Odgovor Vrhovnega sodišča je, da konkretne okoliščine primera narekujejo sklep, da je podan položaj iz prvega odstavka 25. člena ZNPosr, saj je nepremičninski posrednik (tožnik) posredoval pri sklenitvi pogodbe in ni podan položaj, ko kupec sam najde tretjo osebo v smislu petega odstavka 25. člena ZNPosr.


 

VSC Sodba Cpg 126/2020 z dne 20.01.2021 (neizpolnitev posredniške pogodbe - plačilo za posredovanje)

Sodišče ni vezano na program vodenja postopka in ga je mogoče med postopkom kadarkoli spremeniti ali dopolniti. Vsekakor ni mogoče slediti pritožbenemu očitku, da zaradi tega, ker je sodišče uporabilo pravno podlago, ki v programu vodenja postopka ni omenjena – in ob tem, ko je toženka tekom postopka neizpolnitev posredniške pogodbe s strani tožnika večkrat zatrjevala – izpodbijana sodba predstavlja sodbo presenečenja. Tožnik je glede svoje pravice do plačila provizije trdil, da je edini pogoj za posredniško plačilo, izvedena prodaja nepremicnine. Kakšnih posebnih aktivnosti – razen sodelovanja pri oblikovanju najemne pogodbe – tako niti ni zatrjeval. Razumljivo je, da tožnik vseh storitev, ki se jih je zavezal opraviti s posredniško pogodbo, glede na potrebe poslovnega razmerja, ni mogel ali mu vseh aktivnosti niti ni bilo potrebno izvesti. Vendar pa sodišče manjkajoče trditvene podlage tožnika v nobenem primeru ne more nadomestiti. Na tožniku je torej bilo, da konkretno navede katere posredniške storitve je ali ni izvedel oziroma zakaj jih je izvedel v manjšem obsegu.

 

VSL Sodba I Cp 439/2020 z dne 28.08.2020 (odškodninska odgovornost posrednika - skrbnost dobrega strokovnjaka)

Ob sklenitvi prodajne pogodbe stavba ni imela gradbenega in uporabnega dovoljenja, ker ju po samem zakonu ni pridobila. Prav tako niso bili izpolnjeni pogoji po določbi 197. člena ZGO-1, po kateri se je pod določenimi pogoji upoštevalo, da določenih stavb, zgrajenih pred 31. 12. 1967, ni mogoče šteti za nelegalne gradnje. Prodaja zgradbe brez gradbenega in uporabnega dovoljenja predstavlja omejitev javnopravne narave po določbi 494. člena OZ.
Skrbnost nepremičninskega posrednika pri opravljanju svojih poslov je skrbnost dobrega strokovnjaka, torej strožja skrbnost, saj gre za opravljanje njegove poklicne dejavnosti. Sodni izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in ima kot tak določeno strokovno avtonomijo, kar se nanaša tudi na izbiro načina oziroma metode svojega dela.

 

VSL Sodba I Cp 1707/2020 z dne 14.12.2020 (delitev provizije med strankama prodajne pogodbe - pravica do plačila provizije)

Očitki o nepravilni izpolnitvi posredniške pogodbe so lahko osnova le za (odškodninsko) odgovornost tožnice in ne za ničnost pogodbe. Pogodba, ki je bila nepravilno izpolnjena, ni nična. Kadar je podano očitno nesorazmerje med višino plačila (provizijo) in opravljeno storitvijo nepremičninskega posrednika, pogodba ni nična, pač pa so podane okoliščine, zaradi katerih ima naročitelj možnost zahtevati znižanje plačila.

Sklenitev pogodbe o nepremičninskem posredovanju tudi v primeru posredovanja za obe stranki pravnega posla, ki je predmet posredovanja, povzroči nastanek dvostranskega obligacijskega razmerja med posrednikom in posameznim naročiteljem. S sklenitvijo pogodbe o nepremičninskem posredovanju se naročitelj zaveže, da bo posredniku plačal za posredovanje (za opravljeno storitev), in sicer dogovorjeno provizijo: v obravnavanem primeru del razdeljenega enojnega zneska provizije.
Posrednik ni klasični pogajalec, pač pa oseba, ki omogoča potek v zvezi s pogajanji. Gladi nasprotna stališča v smeri sklenitve pogodbe in opravlja dejanska opravila za sklenitev pogodbe, predlaga pogodbene rešitve, oskrbuje stranki s potrebno dokumentacijo, prenaša sporočila in izjave ter pomaga pri premagovanju razlik v pogledih strank ter jima sporoča okoliščine, ki so pomembne za nastanek posla.
Ključne so ugotovitve, da je tožnica sklenila s tožencem dogovor za najvišjo možno provizijo, obseg dela, ki ga je opravila tožnica zanj v okviru posredovanja za obe stranki, pa je manjši, ker je toženec kot kupec sam našel oglas za prodajo nepremicnine. Pravilna je ocena, da dogovorjeni obseg dela in truda posrednice ne opravičuje do dogovorjene 2% provizije, pač pa le do 1,5% od prodajne cene.

 

VSL Sodba I Cpg 113/2020 z dne 10.12.2020 (pogodba o nepremičninskem posredovanju - obličnost pogodbe)

Na pravno naravo pravnega razmerja med pravdnima strankama ne vpliva niti dejstvo, da tožeča stranka ni nepremičninski posrednik, da ne izpolnjuje pogojev za nepremičninskega posrednika in nima zavarovane svoje odgovornosti. Le zato, ker tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev, ki jih zakon zahteva od posrednika v prometu z nepremičninami, namreč ni mogoče zaključiti, da zanjo kogentna določila o varnem in skrbnem poslovanju pri nepremičninskem posredovanju, ki jih določa ZNPosr v III. Poglavju, ne veljajo. Takšno stališče bi bilo v izrecnem nasprotju z namenom zakonodajalca ob sprejemanju ZNPosr. Namen zakonodajalca je namreč bil podrobneje pravno urediti področje storitev nepremičninskega posredovanja predvsem s ciljem udejanjanja varstva šibkejše stranke (naročitelja), kar posledično med drugim zahteva tudi prepoved opravljanja te dejavnosti subjektom, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pri odločitvi v tem primeru treba upoštevati določila ZNPosr, saj bi v nasprotnem primeru, v kolikor bi sledilo trditvam tožeče stranke, da je bila njena volja in volja pravne prednice tožene stranke skleniti običajno posredniško pogodbo po OZ, dopustilo obid (kogentnih) zakonskih določb, ki veljajo za posredovanje v prometu z nepremičninami. 

Pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami mora biti sklenjena pisno (prvi odstavek 13. člena ZNPosr). Skladno z določilom 53. člena OZ je oblične pogodbe mogoče razvezati z neobličnim sporazumom, razen če je za določen primer z zakonom predvideno kaj drugega, ali če namen, zaradi katerega je za sklenitev pogodbe predpisana oblika, zahteva za razvezo pogodbe enako obliko. Za razvezo posredniške pogodbe veljavni predpisi izrecno ne določajo pisne oblike. Sankcija za kršitev določila o pisnosti pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami ni predvidena. Zato je mogoče sklepati, da je pisna oblika posredniške pogodbe v prometu z nepremičninami predpisana zgolj v interesu pogodbenih strank (zaradi varnega in skrbnega nepremičninskega posredovanja in varstva naročnika). Torej pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami ni neveljavna le zato, ker ni sklenjena v pisni obliki. Posledično tudi za veljaven odstop od pogodbe ni obvezna pisna oblika. Glede na navedeno tako tožeča stranka ne more uspeti s pritožbenim očitkom, da odpoved ni veljavna, ker je tožena stranka ni podala v pisni obliki. 

Ker je tožeča stranka bila že poleti 2016 seznanjena s stališčem tožene stranke glede plačila provizije in se je sama odločila, da bo še naprej sodelovala s toženo stranka, do plačila provizije ni upravičena niti na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). V tem primeru je Pogodba med pravdnima strankama prenehala veljati. Zato tožeča stranka za izvajanje posredovanja od poletja 2016 dalje ni imela več pravne podlage. Če ga je še naprej izvajala, je to izvajala samovoljno, v nasprotju z voljo tožene stranke, in zato od tožene stranka ne more zahtevati plačila niti na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi.

 

VSL Sodba I Cpg 181/2020 z dne 02.09.2020 (prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - dejanski obseg opravljenih storitev)

Nepremičninsko posredovanje je možno tudi pri nakupu nepremičnine, ki se prodaja v okviru stečajnega postopka. Okoliščino, da v takšnih primerih nepremičninski posrednik zaradi posebnosti postopka prisilne prodaje po ZFPPIPP ne opravi vseh storitev, ki jih določa ZNPosr, in je zato njegov trud, ki ga vloži v nepremičninsko posredovanje, manjši, pa je mogoče upoštevati pri odločanju o zahtevku za znižanje provizije. 

Dejstvo, da pogodba o nepremičninskem posredovanju med pravdnima strankama ni bila sklenjena v obliki listine, ne vpliva na veljavnost pogodbe, čeprav ZNPosr določa, da mora biti pogodba o nepremičninskem posredovanju pisna. Ustaljena sodna praksa namreč priznava veljavnost tudi ustno sklenjenim pogodbam o nepremičninskem posredovanju. 

Pojma pogajanj kot opredelilnega elementa pogodbe o nepremičninskem posredovanju iz prvega odstavka 13. člena ZNPosr ni mogoče razumeti le kot postopka neformalne izmenjave predlogov glede vsebine pogodbe, ampak ga je treba razumeti v širšem smislu, tj. kot vsak postopek, ki privede do sklenitve pogodbe, pri čemer niso izključeni niti bolj formalni licitacijski načini sklenitve pogodbe, kakršni so značilni za prodajo premoženja stečajnih dolžnikov.

 

VSL Sodba I Cp 626/2020 z dne 13.07.2020 (posredovanje pri prodaji nepremičnine - plačilo za posredovanje)

Skladno z načelom proste dokazne ocene veljavna zakonodaja ne pozna dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev, vendar pa se v konkretnih primerih lahko izkaže, da dokazna vrednost vseh dokazov ni enaka. Tako je lahko na primer listinski dokaz v razmerju do izpovedb strank in/ali prič deloma zanesljivejši.

 

VSL Sodba I Cpg 261/2020 z dne  08.09.2020 (provizija za nepremičninsko posredovanje - skrbnost dobrega strokovnjaka)

Ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja glede na zatrjevano prizadevanje tožeče stranke do sklenitve prodajne pogodbe nikakor ne bi prišlo, saj tožena stranka obremenjene nepremičnine, ko se je naposled (ob pomoči tretjih oseb) seznanila s konkretnim obsegom njene obremenitve, ne bi kupila. Ni pomembno, ali bi se tudi v prvotnem obsegu obremenjena nepremičnina lahko prodala (komurkoli drugemu); bistveno je, da tako obremenjene nepremičnine ne bi kupila tožena stranka. Če pa je do sklenitve prodajne pogodbe sicer prišlo, pa tožeča stranka, kot izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja, k sklenitvi posla v skladu z njej znanimi interesi naročitelja ni pripomogla z nobenim relevantnim ravnanjem, ji ne gre priznati ustreznega prizadevanja za to, da bi bila prodajna pogodba sklenjena po interesih naročitelja.

 

VSL Sklep I Cp 2266/2019 z dne 12.02.2020 (posredniška pogodba - pravica do plačila stroškov)

Pogodbeni dogovor, v skladu s katerim dobi posrednik pravico do plačila stroškov, do katerih je prišlo na podlagi sklenjene pogodbe o posredovanju pri prometu z nepremicninami, ni v nasprotju s kogentnimi normami ZNPosr. Tak dogovor je dopusten tudi v skladu s splošnimi pravili OZ o posredniški pogodbi, ki se subsidiarno uporabljajo tudi po ZNPosr.

 

VSC Sodba Cp 104/2020 z dne 07.05.2020 (odgovornost nepremičninskega posrednika - osebni stečaj prodajalca)
Čeprav nepremičninsko posredovanje natančneje ureja ZNPosr, to še ne pomeni, da je pri tovrstnih poslih izključena uporaba splošnih določb OZ o posredniški pogodbi. Splošna določila OZ o posredniški pogodbi v skladu z 2. odstavkom 13. člena ZNPosr veljajo tudi za nepremičninsko posredovanje, če ni z ZNPosr določeno drugače. Ker pa ZNPosr odškodninske odgovornosti nepremičninskega posrednika ne ureja drugače, zanjo veljajo splošna določila OZ o odškodninski odgovornosti. Ob pravilni uporabi 844. člena OZ kot tudi ob pravilni uporabi določb 2. odstavka 6. člena OZ skrbnost nepremičninskega posrednika, ki se poklicno ukvarja s to dejavnostjo, nalaga posredniku med drugim tudi pravilno uporabo spletnega portala AJPES.

VSL Sodba I Cpg 715/2019, 11.03.2020 (ustna pogodba o nepremičninskem posredovanju - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe)
Nepremičninska družba je tožila kupca (tretjo osebo) za plačilo stroškov posredovanja, na podlagi ustnega dogovora. Sodišče je odločilo, da je pogodba lahko realizirana le, če predhodno sploh obstaja soglasje volj za njeno sklenitev. Soglasje o bistvenih sestavinah določenega pogodbenega tipa pa se ne domneva, ampak mora biti izkazano. Seznanjanje s pogodbo niti konkludentno ne more pomeniti, da je podano soglasje volj za sklenitev pogodbe, zato nepremičninska družba ni upravičena do plačila za posredovanje.

VSL Sodba I Cp 2000/2019, 4.3.2020 (odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - pravno stanje nepremičnine)
Sodišče je odločilo, da je moral nepremičninski posrednik (tožena stranka) v času sklepanja kupoprodajne pogodbe preveriti, ali je prodajalec lastnik ter ali so na tej nepremičnini stvarne pravice oz. pravice, ki bi omejevale oz. izključevale pravice lastnika. Ker je v času sklepanja pogodbe veljala domneva, da imajo stavbe, ki so bile zgrajene pred 1967, uporabno dovoljenje, v katastru in zemljiški knjigi pa je bila nepremičnina vpisana kot stanovanje, nepremičninskemu agentu ni bilo treba iz prostorskih aktov ugotavljati skladnosti števila stanovanj v stanovanjski hiši. Na ogledu na kraju samem tudi ni bilo nič sumljivega.

VSC Sodba Cp 500/2019, 19.02.2020 (odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - skrbnost dobrega strokovnjaka)

Nepremicninski posrednik je dolžan pri posredovanju ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, sicer je odškodninsko odgovoren za škodo, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem.

VSL Sklep I Cp 1338/2019, 09.10.2019 (pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija za nepremičninsko posredovanje - pravica doplačila)

Temeljno sporočilo 8. člena ZPP ni prostost dokazne ocene v smislu intimnega prepričanja, marveč k racionalni argumentaciji zavezana dokazna ocena. Obrazložitev mora biti zato takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje. To terja posebno
opredelitev tudi do dokazov, ki so si nasprotujoči. Pojasniti je potrebno, v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne, ter seveda za to navesti ustrezne razloge.

 

VSL Sodba I Cp 2129/2019, 21.01.2020 (posredovanje pri nakupu nepremičnine - opravljene storitve) 
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih odločilnih pravnorelevantnih dejstev in v povezavi z določbo 13. člena ZNPosr ter 837. členom OZ pravilno zaključilo, da je tožnica za toženko opravila vse storitve. Zato ji je dolžna toženka plačati za posredovanje pri nakupu počitniške hišice.

Sodba I U 95/2012, 03.04.2020 (dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - pogoji za davčno oprostitev)
Da se dohodnine ne plača, morajo biti po določbi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 izpolnjeni trije pogoji - lastništvo nepremičnine, dejansko bivanje in prijavljeno stalno prebivališče - kumulativno, in to v obdobju zadnjih treh let pred odsvojitvijo. Ni pa v zakonu izrecno določeno, da morajo biti vsi trije pogoji izpolnjeni prav na dan odsvojitve. Zahteva se le, da gre za najmanj triletno, neprekinjeno obdobje stalnega bivanja v lastni nepremičnini, ki se konca z njeno odsvojitvijo in ne z morebitnim drugačnim razpolaganjem, kot je npr. oddajanje nepremičnine v najem ali uporaba v poslovne namene. Le tako je namreč izpolnjen namen navedene določbe, ki je, kot izhaja iz predloga ZDoh-2, v oprostitvi davka od dobička iz kapitala, doseženega s prodajo zavezančevega glavnega prebivališča.

VSRS Sodba III Ips 46/2019, 24.09.2019
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija za posredovanje pri prodaji nepremičnin - plačilo za posredovanje - pravica do plačila - realizacija posla - dopuščena revizija

VSC Sodba Cpg 91/2019, 04.09.2019

pogodba o nepremičninskem posredovanju - tipična izpolnitev - vsebina pogodbe - višina
provizije

 

VSL Sodba I Cp 530/2019, 21.08.2019

nepremicninsko posredovanje - pogodba o posredovanju v prometu z nepremicninami - predpogodba
- prodajna pogodba - sporazum o razveljavitvi - razveza predpogodbe - ucinki razvezane pogodbe - placilo
kupnine - neupravicena pridobitev - kondikcijska terjatev - vracilo kupnine - izjava volje - deponiranje
kupnine - hramba denarja - fiduciarni racun - skrbniški racun - mandatna pogodba - asignacijska

VSL Vmesna sodba in sklep II Cp 1481/2018, 30.01.2019

odškodnina - povrnitev škode - prodajna pogodba za nepremičnino - nepremičninsko posredovanje -
odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - odgovornost za stvarne napake nepremičnine -
krivdna odškodninska odgovornost - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - pogodba
o nepremičninskem posredovanju - poklicna dejavnost - dejavnost nepremičninskega posrednika - plaz za
hišo - plazenje tal - verjetnost sprožitve zemeljskega plazu - profesionalna skrbnost - skrbnost dobrega
strokovnjaka - opustitev dolžne skrbnosti - napake na nepremičnini - stvarne napake nepremičnine - očitne
stvarne napake - ogled nepremičnine - skrbnost preverjanja - dejansko stanje nepremičnin - malomarno
ravnanje - vmesna sodba - pravni temelj zahtevka


VSL Sodba I Cpg 773/2017, 13.12.2018

posredniška pogodba - nepremičninsko posredovanje - plačilo za posredovanje - pravica do plačila - kogentna določba - načelo največjega interesa naročitelja - zmotna uporaba materialnega prava


VSRS Sklep II Ips 262/2017, 06.12.2018,

nepremičninsko posredovanje - posredniška pogodba - pogodba o nepremičninskem posredovanju - kršitev pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - lastnosti predmeta pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - protipravnost - vzročna zveza - provizija za nepremičninsko posredovanje - izguba pravice do plačila - manjša površina nepremičnine


VSL Sodba in sklep II Cp 1433/2018, 14.11.2018

pogodbena odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska obveznost - odgovornost nepremičninskega
posrednika - nepremičninsko posredovanje - posredovanje pri nakupu nepremičnine - pogodba o
posredovanju - protipravnost ravnanja - pravno stanje nepremičnine - pravne napake - jamčevanje za pravne
napake - gradbeno dovoljenje - lokacijsko dovoljenje - neskladna gradnja - nelegalna gradnja - investitor
gradnje - gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem - čas nastanka škode - izguba pravic - rok za
uveljavljanje pravice


VSL Sodba II Cpg 469/2018, 13.09.2018

pogodba o posredovanju - provizija za nepremičninsko posredovanje - posredniška provizija - odmik od predmeta pogodbe

 

VSL Sodba II Cp 49/2018, 05.07.2018

nepremičninsko posredovanje - pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredniška pogodba – dolžnost obveščanja - plačilo za posredovanje - plačilo provizije - kršitev pogodbe - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - odstop od pogodbe - pooblastilo za sklepanje pogodb - odobritev zastopanega

 

VSC Sodba Cpg 5/2018, 11.04.2018

ničnost - provizija za nepremičninsko posredovanje


VSL Sodba I Cp 1108/2017, 28.03.2018

pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredovanje pri prodaji nepremičnine - posredniška pogodba - provizija za posredovanje pri nepremičnini - zavezanec za plačilo - pravica do plačila - podpis pogodbe – čas sklenitve prodajne pogodbe - zahteva za znižanje provizije - oblikovalni zahtevek - ugovor znižanja plačila


VSL Sodba II Cp 2850/2017, 15.03.2018

nepremičninsko posredovanje - pogodba o ekskluzivnem zastopanju - provizija za nepremičninsko posredovanje - višina provizije - nasprotovanje kogentnm predpisom - uporaba določb lex specialis - avtonomno urejanje pogodbenih razmerij - ničnost pogodbe - kršitev prisilnih predpisov – varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - varstvo potrošnikov - nepošteni pogodbeni pogoji - načelo vestnosti in poštenja


VSL Sodba I Cpg 1280/2016, 13.02.2018

nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - ničnost pogodbe - razlogi za ničnost - upoštevanje ničnosti po uradni dolžnosti - trditveno in dokazno breme - trditve in dokazi - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - prekoračitev trditvene podlage - grožnja - utemeljen strah - prenovitev (novacija) - oderuška pogodba - materialno procesno vodstvo


VSL Sodba in sklep I Cp 2077/2017, 07.02.2018

posredniška pogodba - ugovor aktivne legitimacije - posredniška provizija - plačilo provizije - novacija - trditveno in dokazno breme

 

VSL Sodba II Cp 1359/2017, 25.10.2017

izpodbojnost pogodbe - razveljavitev dogovora - tožba na razveljavitev pogodbe - rok za izpodbijanje pogodbe - prevara - pritožbene novote


VSM Sodba I Cp 784/2017, 03.10.2017

pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami - ekskluzivnost posredovanja - pogodbena določila - najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje - plačilo za posredovanje, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo - cena - davek na dodano vrednost (DDV) - dokazna ocena izpovedi prič


UPRS sodba II U 130/2016, 12.04.2017

inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - pogoji za opravljanje dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami - zavarovanje odgovornosti za škodo - prepoved opravljanja dejavnosti


VSL sodba I Cp 2276/2016, 15.02.2017

povrnitev premoženjske škode - kršitev pogodbe - pogodba o posredovanju - pogodba o nepremičninskem posredovanju - oddaja prostorov - podatek o potencialnem najemniku - vzpostavitev stika - zloraba podatkov - sklenitev najemne pogodbe - dokazno breme - dokazna ocena

 

UPRS sodba I U 1664/2015, 14.12.2016

inšpekcijski postopek - nepremičninsko posredništvo - prepoved opravljanja storitev nepremičninskega posredovanja - nepošteni pogodbeni pogoji


VSK sklep I Cp 136/2016, 06.10.2016

sklenitev pogodbe - dispozitivnost določil OZ


VSL sodba II Cpg 664/2016, 22.06.2016

posredniška pogodba - pogodba o nepremičninskem posredovanju - stranke pogodbe - dejansko vprašanje - pogodbena volja - storitev posredovanja - pooblastilo za sklenitev pogodbe - teorija realizacije – naknadna odobritev pogodbe - konkludentna odobritev - neupravičena pridobitev - spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi

 

VSL sodba in sklep II Cp 142/2016, 13.04.2016

pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami - nepremičninsko posredovanje - provizija – dodatne storitve - pobot - predpravdni pobot - ugovor pobota - procesni pobot - pogodbena kazen - davek na dodano vrednost


VSL sodba II Cp 3000/2015, 23.12.2015

pogodba o nepremičninskem posredovanju - odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - skrbnost dobrega strokovnjaka - prenos pogodbe - obličnost - teorija realizacije


VSL sodba I Cp 2889/2015, 09.12.2015

pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredovanje za prodajalca - posredovanje za kupca - plačilo provizije


VSL sodba I Cp 1404/2015. 14.10.2015

nepremičninsko posredovanje - nepremičninski posrednik - odgovornost nepremičninskega posrednika - dolžnost opozoriti na odsotnost gradbenega dovoljenja - nastanek škode


VSL sodba I Cpg 404/2015, 26.08.2015

fiduciarna cesija - terjatev na vračilo are - pasivna legitimacija - shranjevalna pogodba - pridržna pravica - pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami - nedovoljena pritožbena novota - informativni dokaz

VSL sodba II Cp 1684/2015, 26.08.2015

pogodba o nepremičninskem posredovanju - ničnost - vzpostavitev stika - provizija - pogodbena kazen - zahteva za znižanje provizije - oblikovalni zahtevek - ugovor - previsoke provizije


VSL sodba I Cp 1787/2015, 17.08.2015

pogodba o nepremičninskem posredovanju - tretja oseba - naročitelj - plačilo za posredovanje


VSRS sodba II Ips 125/2013, 21.05.2015

zavarovalna pogodba - zavarovanje poklicne odgovornosti - obvezno zavarovanje – nepremičninsko posredovanje - izključitev zavarovalnega kritja - malomarnost - splošni zavarovalni pogoji

 

VSRS sodba II Ips 23/2013, 19.02.2015

dopuščena revizija - nepremičninsko posredovanje - odškodninska odgovornost posrednika - davčno svetovanje - povrnitev premoženjske škode - odsvojitev stanovanjske hiše - davek - skrbnost dobrega strokovnjaka


UPRS sodba III U 388/2013, 05.11.2014

ukrep tržnega inšpektorja - nepremičninsko posredništvo - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - vpis v imenik nepremičninskih posrednikov - prepoved opravljanja dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami

 

VSRS sodba in sklep II Ips 40/2012, 25.09.2014

dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije - pogodba o nepremičninskem posredovanju - vsebina pogodbe - provizija - določitev plačila - splošni pogoji posrednika


VSL sodba I Cp 1470/2014, 03.09.2014

posredniška pogodba - nepremičninsko posredovanje - obseg storitve - provizija – dolžnost plačila


VSL sodba II Cp 1388/2014, 16.07.2014

pogodba o nepremičninskem posredovanju - plačilo za posredovanje - provizija – pridobitev pravice do provizije


VSL sodba II Cp 631/2014, 11.06.2014

pogodba o posredovanju - plačilo za posredovanje - provizija - delitev provizije med strankama prodajne pogodbe - namen posredovanja - obseg opravil

 

VSL sodba in sklep I Cpg 48/2013, 08.05.2014

vmesni ugotovitveni zahtevek - litispendenca - ugotovitev obstoja terjatve - pobotni ugovor - pogodba o posredovanju pri prodaji nepremičnine - pravica do provizije - predpogodba - ara

VSM sodba I Cp 1220/2013, 18.03.2014

nepremičninsko posredovanje - posredniška pogodba - pridobitev pravice do provizije

 

VSL sodba I Cp 111/2014, 12.02.2014

posredniška pogodba - plačilo provizije - pravica do provizije - več posrednikov


VSL sodba I Cp 1470/2014, 03.09.2014

posredniška pogodba - nepremičninsko posredovanje - obseg storitve - provizija – dolžnost plačila


VSL sodba I Cp 3157/2012, 12.06.2013

posredniška pogodba - pogodba o nepremičninskem posredovanju - izpolnitveno ravnanje - provizija - znižanje provizije - plačilo DDV - solidarna odgovornost zakoncev - trud posrednika - oblika pogodbe - pisnost - ničnost - pasivna legitimacija

 

VSL sodba II Cp 3245/2012, 29.05.2013

ničnost pogodbe - spor majhne vrednosti - načelo javnosti - pogodba o nepremičninskem posredovanju - nedopustna kavza - število dopustnih vlog - vložitev tretje vloge v zakonskem roku


VSL sodba I Cp 1715/2012, 12.12.2012

pogodba o nepremičninskem posredovanju - plačilo za posredovanje - neupravičena pridobitev – pravila vračanja - kdaj se ne mora zahtevati vrnitev - plačilo, da bi plačnik izognil sili


VSL sodba I Cp 1395/2012, 07.12.2012

pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami - provizija - višina provizije - ugovor ničnosti provizije - znižanje provizije - najvišja provizija - kogentnost določb


VSC sodba Cp 412/2011, 09.11.2011

nepremičninsko posredovanje - posredniška pogodba - nedovoljena pravna podlaga - pravica do provizije - skrbnost dobrega strokovnjaka


Sodba II Ips 612/2008, 27.10.2011

odgovornost nepremičninskega posrednika - skrbnost dobrega strokovnjaka - poklicna dejavnost - stvarna napaka nepremičnine


VSM sodba I Cp 512/2011, 30.08.2011

posredniška pogodba - bistvene sestavine posredniške pogodbe - ekskluzivna pogodba

VSL sodba in sklep I Cpg 109/2011, 02.06.2011

pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredovanje pri prodaji nepremičnine – dejavnost nepremičninskega posredništva


VSL sodba II Cp 62/2011, 20.04.2011

posredovanje - posredovanje za obe stranki - provizija - znižanje provizije - ničnost posredniške pogodbe - nedopustna kavza - načelo ekvivalence

 

VSL sodba I Cp 4327/2010, 13.04.2011

pogodba o nepremičninskem posredovanju - obličnost posredniške pogodbe - naknadni ustni dogovor o neplačilu provizije


VSL sklep I Cp 3975/2010, 23.03.2011
pogodba o posredovanju - odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - skrbnost dobrega - strokovnjaka

VSL sodba I Cp 4183/2010, 09.03.2011

pogodba o nepremičninskem posredovanju - ugovor previsoke provizije - načelo enake vrednosti dajatev - pogodbena avtonomija - causa acquirendi


VSC sodba Cp 737/2010, 04.02.2011

ničnost pogodbe - posredniška pogodba - plačilo za posredovanje - nepremičninsko posredovanje


VSL sodba I Cp 2858/2010, 19.01.2011

prevzem dolga - privolitev upnika


VSL sodba I Cp 3490/2010, 08.12.2010

posredniška pogodba - nepremičninsko posredovanje - pogodbena cena - ekskluzivnost posredovanja - ničnost pogodbe - odgovornost za vsebino prodajne pogodbe


VSL sodba I Cp 1351/2010, 08.12.2010

nepremičninsko posredovanje - posredniška pogodba - pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami - plačilo za posredovanje - provizija - kdaj pridobi posrednik pravico do plačila


VSL sodba I Cp 2288/2010, 13.10.2010

pogodba o nepremičninskem posredovanju - pogodba o ari - plačilo provizije za posredovanje – načelo realizacije pogodbe - pisnost pogodbe - forma ad valorem - razlaga pogodb - ustna pogodba o nepremičninskem posredovanju


VSL sodba in sklep II Cp 1844/2010, 22.09.2010

znižanje kupnine - izgubljen dobiček - odgovornost nepremičninskega posrednika - ničnost klavzule – videno - kupljeno - trditvena podlaga

VSL sodba I Cp 3672/2009, 10.02.2010

pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine - posredovanje pri nakupu nepremičnine - posredniška provizija - posredniško plačilo - ugovor znižanja posredniške provizije - zahteva za znižanje posredniške provizije

VSL sodba I Cp 3861/2009, 09.12.2009

posredniška pogodba - provizija - odložni pogoj