Žitna konferenca
Žitna konferenca predstavlja letno srečanje partnerjev Žitne verige, ki se je leta 2010 formirala na pobudo takratnega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namen žitne verige je sodelovanje vseh partnerjev s področja pridelave in predelave pšenice ter vseh vpletenih inštitucij. Na Gospodarski zbornici Slovenije GZS-ZKŽP vsako leto organizira Žitno konferenco, ki je namenjena vsem deležnikom žitne verige - kmetijskim podjetjem, proizvajalcem krmil, mlinarskim in pekarskim podjetjem, kmetijskim zadrugam, semenarskim hišam, predstavnikom pristojnih ministrstev, inšpektorjem in ostalim partnerjem v žitni verigi. Na žitni konferenci nas vsako leto obiščejo odlični domači in tuji predavatelji, ki nas seznanijo s stanjem na trgu z žiti in krmili, stanjem v sektorju mlinarstva in pekarstva ter drugimi aktualnimi tematikami.
Prehranska varnost je bila osrednja tema Žitne konference 2023, ki je potekala na Gospodarski zbornici Slovenije. Otvorili sta jo dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in mag. Andreja Komel iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izpostavljena je bila prehranska varnost kot potreba človeštva in prizadevanja strokovne javnosti k zagotovitvi zadostne količine varne in kakovostne hrane za vse.
Dr. Andreja Sušnik, iz Agencije RS za okolje je predstavila podnebne projekcije za Slovenijo do leta 2100 po različnih scenarijih. Pričakuje se nadaljnje naraščanje temperature in količine padavin, kar bo vplivalo tudi na vegetacijo. Pridelava hrane v prihodnosti bo po besedah dr. Sušnik morala temeljiti na preciznem in »climate smart« kmetijstvu, optimizaciji porabe vode, pesticidov, gnojil, uporabi različnih virov informacij (droni, sateliti, terenske meritve), povezovanju kmetij, robotiki in uporabi interneta stvari na kmetijah. Širši pogled na ekonomske vidike podnebnih sprememb s poudarkom na energiji je v nadaljevanju predstavil dr. Jože P. Damjan iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Predstavil je odziv EU na globalne podnebne spremembe izpostavil učinke zamud in napak pri izvajanju energetske politike in posledično makroekonomske učinke na bruto domači proizvod. O posledicah zmanjševanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev je spregovoril dr. Jernej Drofenik iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Prepoved uporabe vseh FFS na občutljivih območjih (po trenutnem predlogu Evropske komisije) bi zajela 41 % vseh površin z žiti, ki so na občutljivih območjih, kar bi zahtevalo prilagoditev ter pomembno vplivalo na obseg pridelave (pridelek žit bi se lahko zmanjšal tudi za petino).
Barbara Zagorc iz Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavila pridelavo in predelavo žit v Sloveniji. Na pridelavo vplivajo številni pretresi na kmetijskih trgih ter nepredvidljivi vremenski pojavi, dvig cen inputov in pa pomanjkanje ter stroškovno draga delovna sila. Brigita Vindiš Zelenko, predsednica Združenja proizvajalcev krmil pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij je poudarila pomen proizvodnje krmil v verigi proizvodnje živil živalskega izvora. Industrija krmil si prizadeva z novimi dognanji v znanosti v prehrani živali za izboljšanje krme, boljši izkoristek hranil in manjši okoljski odtis v verigi preskrbe s hrano. Silvester Pečjak, predsednik Združenja za pekarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij je opozoril na velike težave, ki so doletele peke z dvigom cene električne energije in vhodnih surovin. Predstavil je svoje poglede na podnebne spremembe in vpliv na širšo družbo.
Žitno konferenco je zaključila okrogla miza »Prehranska varnost: Izziv ali potreba?«, na kateri so dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, mag. Andreja Komel iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Matic Majcenovič predsednik Združenja za mlinarstvo in Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij govoril o izzivih in priložnosti, pa tudi nevarnosti s katerimi se srečuje sektor žit doma in na globalni ravni. Okroglo mizo je vodila dr. Maja Kožar iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
Več v izjavi za javnost
Natisni program
Najlepše se zahvaljujemo tudi našim sponzorjem, ki so omogočili Žitno konferenco 2023.
