Zapri

Zgodovina GZS od 2021 -



2021

V letu 2021 se je GZS zavzemala za oblikovanje takšnih protikoronskih ukrepov, ki bi čim bolj koristili članom GZS in širšemu slovenskemu gospodarstvu. Zagovarjala je ohranitev odprtega gospodarstva ob strogem upoštevanju vseh preventivnih ukrepov ter nadziranju PCT pogoja, ko je bil v veljavi. Hkrati je pozivala svoje člane, da promovirajo cepljenje proti covidu-19 med svojimi zaposlenimi.

Ob 170-letnici svojega delovanja je GZS 12. januarja, prav na svoj rojstni dan, organizirala slavnostno digitalno skupščino, na kateri so predstavniki zbornic, ustanovljenih z istim aktom, razpravljali o trenutnih razmerah, nujnih korakih za nov gospodarski zagon in prihodnjem sodelovanju.

Člani Skupščine GZS so na e-seji 5. maja za predsednika GZS za naslednje mandatno obdobje izvolili Tiborja Šimonko.

Predsednik republike Slovenije Borut Pahor je 6. julija 2021 na slovesnosti ob 170-letnici GZS in podelitvi 53. Nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke Gospodarski zbornici Slovenije vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge za 170 let povezovanja in spodbujanja slovenskega gospodarstva doma in v svetu.

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU je GZS 8. oktobra gostila virtualno srečanje generalnih direktorjev nacionalnih zbornic, včlanjenih v Eurochambres. Razpravljali so o trenutnih in prihodnjih izzivih, pa tudi o podpori internacionalizaciji podjetij.

»Pomanjkanje zaposlenih, pritisk na rast plač zaradi nizke brezposelnosti, v zadnjem obdobju pa dvig cen energentov in drugih surovin sodijo med ključne izzive, s katerimi se poleg posledic covida-19 sooča slovensko gospodarstvo,« je dejal predsednik GZS Tibor Šimonka na posvetu o poslovnih izzivih v 2022, ki je bil organiziran 15. novembra. Gospodarska zbornica Slovenije se bo zato aktivno zavzemala za iskanje rešitev, ki bi omogočile dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, tako z vidika ustrezne delovne sile kot konkurenčnih cen energentov in drugih surovin.

2022

Medtem ko je bila predvsem v prvih mesecih 2022 GZS aktivno vključena v pripravo protikoronskih ukrepov, je vse bolj v ospredje stopala energetska kriza in intenzivna vpetost GZS v oblikovanje ukrepov, ki bi zajezili posledice energetske draginje za gospodarstvo. Že januarja je GZS objavila rezultate ankete, ki so pokazali, da so stroški za energijo v letu 2021 glede na 2020 podjetjem porasli za blizu 18 odstotkov. Ocenjeni stroški za energijo v letu 2022 pa naj bi za skoraj 128 odstotkov presegli stroške energije v letu 2021. Vlado je pozivala k hitremu reševanju zaostrenih razmer. Marca je po seji Strateškega sveta GZS za energetski prehod v sporočilu za javnost zapisala, da »GZS v imenu gospodarstva pričakuje, da se bo vlada po objavi evropskih smernic za reševanje energetske krize REPower EU odzvala prej kot v jesenski krizi.« Junija je GZS izvedla novo anketo o energentih in surovinah, ki je pokazala, da prek četrtina podjetij razmere ocenjuje kot ogrožajoče za obstoj. Na izredni seji UO 22. julija so člani UO z ministrom za infrastrukturo mag. Bojanom Kumrom in državnim sekretarjem na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Dejanom Židanom razpravljali o nujnih ukrepih za gospodarstvo, zlasti tudi za industrijo, povezanih z blaženjem energetske draginje in zagotavljanjem nemotene oskrbe z zemeljskim plinom. Člani UO so izpostavili, da je delovanje industrije vitalnega pomena za Slovenijo in pričakujejo enakopravno obravnavo celotnega gospodarstva in gospodinjstev/prebivalstva pri oskrbi z energenti in njihovih cenah. Nujna pa je tudi čimprejšnja uveljavitev sheme EU - začasnega okvira za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji v Rusiji proti Ukrajini. Pri pripravi energetskega paketa, ki bi naslovil visoke cene energentov v letu 2023, je GZS v jesenskih mesecih intenzivno sodelovala, nenazadnje je imenovala tudi svojega predstavnika v krizno skupino, ki je bila v ta namen oblikovana pri vladi in je sestavljena iz predstavnikov petih reprezentativnih delodajalskih organizacij ter predstavnikov vlade. V začetku decembra so delodajalske organizacije na predsednika vlade naslovile pismo, v katerem so izrazile skupno stališče, da modela pomoči za energente podjetjem, kot izhaja iz Predloga Zakona o pomoči za gospodarstvo za omilitev posledic energetske krize, ne podpirajo.

Na Vrhu slovenskega gospodarstva 23. marca je bil v središču razprave strateški načrt razvojnega preboja Slovenije - Horizonti prihodnosti. Ta zajema štiri ključna področja: Zeleni prehod in digitalizacijo, Povezljivost, Reindustrializacijo ter Vlogo države in finančnega sistema. Na samem Vrhu so gospodarstveniki med ključnimi pogoji razvojnega preboja Slovenije navedli usposobljene kadre, stabilne vire financiranja, okrepljena vlaganja v RR ter učinkovit socialni dialog. Na 17. Vrhu slovenskega gospodarstva 29. novembra pa so se udeleženci strinjali, da sodijo med ključna področja, ki terjajo prioritetno obravnavo, energetska samozadostnost Slovenije, pohitritev postopkov umeščanja investicij v prostor, vzpostavitev dolgoročnega napovedovanja potreb po kompetencah in kadrih, zagotovitev hitrejšega zaposlovanja tujcev, skupna platforma za internacionalizacijo gospodarstva, vzpostavitev pilotnih in demo centrov, gospodarstvu prilagojeni razpisi za vire financiranja ter podpora skladov tveganega kapitala.

20. aprila je Upravni odbor GZS ustanovil Gospodarski strateški svet za digitalizacijo, ki naj bi kot posvetovalno telo GZS obravnaval in se odzival na zakonodajne predloge in druge pobude na področju digitalizacije.

24. oktobra pa je bil prvič uradno predstavljen Inštitut za strateške in gospodarske raziskave (ISGR), namenjen najzahtevnejšim analizam in modeliranju dolgoročnih scenarijev gospodarskih gibanj. Ti bodo namenjeni konkretnim rešitvam za raznovrstne potrebe institucij in podjetij.