Konkurenčna klavzula

Odgovor:

V zvezi s prepovedjo konkurenčne dejavnosti gre v bistvu za dve vrsti prepovedi, ki sta uvedeni zaradi varstva delodajalcev in sicer:

• konkurenčna prepoved - prepoved opravljanja dejavnosti delodajalca v času trajanja delovnega razmerja kar delavec ne sme opravljati za svoj ali tuj račun;
• konkurenčna klavzula - prepoved kršitev lojalnosti delavca do delodajalca, po prenehanju zaposlitve.

Pri tem pa je potrebno upoštevati, da konkurenčna prepoved varuje le utemeljene interese delodajalca, da ne sme bistveno prizadeti delavca ter da delodajalec ne sme delavca izsiljevati z nerealno konkurenčno prepovedjo.

Med trajanjem delovnega razmerja delavec torej ne sme brez soglasja opravljati enakih ali podobnih dejavnosti za svoj ali tuj račun kot jih opravlja na svojem delovnem mestu, še posebej, če je to v nasprotju z interesi delodajalca. Sem sodi dejanska dejavnost delodajalca in vse tisto kar je potrebno za njegov obstoj in opravljanje dejavnosti. Prepovedano je torej vse kar delavcu izven delovnega razmerja prinaša dobiček, ki bi šel delodajalcu, če bi delavec ravnal kot dober gospodar in ščitil interese delodajalca.

Za kršitev konkurenčne prepovedi v času trajanja delovnega razmerja gre torej tedaj, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• da gre za dela ali posle delavca za svoj ali tuj račun;
• da dela ali posli spadajo v delavčevo normalno delovno področje in v dejansko dejavnost delodajalca;
• da ravnanje delavca negativno vpliva na interese delodajalca, pri čemer zadošča že velika verjetnost in ni  potrebno, da pride do posledice oziroma nastanka dejanske škode.

Vsi trije navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo o kršitvi konkurenčne prepovedi.

Ravnanje delavca v nasprotju s konkurenčno prepovedjo predstavlja hujšo kršitev delovne oziroma pogodbene obveznosti delavca, za kar se po predvidenem postopku lahko redno ali izredno odpove pogodba o zaposlitvi, če je tako v njej zapisano ali ima to delodajalec opredeljeno in konkretizirano v ustreznem aktu.

Konkurenčna klavzula v ožjem smislu pa predstavlja konkurenčno prepoved po prenehanju delovnega razmerja oziroma po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Gre za pogodbeni dogovor med delavcem in delodajalcem in je sestavni del pogodbe o zaposlitvi, ki pa se vsebinsko ne nanaša na zaščito intelektualne lastnine (izumi, avtorstvo), ki je zaščitena že z drugimi zakoni. Vsebinsko gre za zaščito oziroma prepoved zlorabe ali uporabe tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanj ter poslovnih zvez, pridobljenih pri delodajalcu, kar vse ima zanj pri opravljanju dejavnosti ekonomske koristi. Zato je delodajalec taka znanja in zveze upravičen varovati, saj s tem varuje svoje interese. Potrebno je poudariti, da se lahko s konkurenčno klavzulo varujejo le tista znanja in postopki delodajalca, ki so posledica njegovega dela, raziskav in izkušenj, ne pa sicer neka splošno znana pravila, znanja in postopki. Če je tudi slednje predvideno v pogodbi o zaposlitvi, je pogodba v tem delu nezakonita in ne bremeni delavca.

Delavec prav tako krši konkurenčno klavzulo, če znanja in poslovne zveze delodajalca posreduje tretjim, torej enako kot če jih uporablja sam. S pogodbo o zaposlitvi je potrebno določiti tehnična, proizvodna in poslovna znanja, ki se ne smejo izkoriščati, koliko časa velja prepoved (največ 2 leti) ter morebitni pogoji dovoljenega izkoriščanja. Ne zadošča pa zgolj prepis zakonskih določil v pogodbo o zaposlitvi ali zapis, da velja le za posamezna delovna mesta, kot to določa pravilnik delodajalca. Taki splošni zapisi so brezpredmetni in ne bremenijo delavca.

Prav tako se tudi v primeru konkurenčne klavzule zahteva, da mora zloraba znanj in poslovnih zvez, ki jih delavec pridobi na delu ali v zvezi z delom, negativno vplivati na interese delodajalca, sicer gre za ničnost pogodbe o zaposlitvi v tem delu.

Potrebno pa je upoštevati, da je pogoj za uveljavljanje kršitev konkurenčne klavzule, če je delavcu prenehalo delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi ter da je časovna omejitev zaščite limitirana z dvema letoma. Prav tako ni nobene ovire, da se v pogodbo o zaposlitvi vpišejo določene prepovedi ter da delavec lahko izkorišča znanja in zveze, če za to dobi soglasje delodajalca.

Vsekakor pa morajo biti interesi obeh pogodbenih strank približno enakovredni in vse ne more iti le v korist ene stranke. Zato je tudi obvezno, da se v pogodbi o zaposlitvi poleg konkurenčne klavzule tudi za delavca predvidi določeno nadomestilo (vsaj 1/3 plače), če prepovedi ne krši, saj je po prenehanju delovnega razmerja omejen glede zaposlitve in ustvarjanja dohodka. Tako nadomestilo naj bi delodajalec izplačeval delavcu redno, sicer je šteti da delodajalec konkurenčne prepovedi več ne uveljavlja. Delavcu se namreč vendarle omejuje pravica do proste izbire zaposlitve ali se mu vsaj začasno omejuje. Zato mu tudi pripada nadomestilo kot zadoščenje za siceršnjo premoženjsko oškodovanje. Višina je sicer stvar dogovora, zakon pa predpisuje vsaj 1/3 povprečne plače prejete v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

Glede na vse povedano je torej razvidno, da gre sicer za zaščito delodajalčevih znanj in zvez, po drugi strani pa tudi delavec ne more biti v izrazito podrejenem položaju. Tako se bo torej delodajalec po lastni presoji odločil v katerih primerih bo v pogodbo o zaposlitvi vključil tudi določila, ki se nanašajo na konkurenčne prepovedi (kar je predpogoj za uveljavljanje) ter ali bo svoja upravičenja tudi uveljavljal.