Zapri

Schwentnerjeva nagrada za življenjsko delo: MARIJ MAVER


Marij Maver, Schwentnerjeva nagrada za življenjsko deloMarij Maver se je rodil 15. januarja 1937 v Trstu, kjer še vedno živi. Po končanem učiteljišču je študiral leposlovne vede na Pedagoški fakulteti v Trstu: nekaj let je poučeval slovenščino, zgodovino in zemljepis ter italijanščino na nižjih srednjih šolah na Tržaškem, nakar je leta 1969 nastopil službo kot urednik slovenskih govorjenih sporedov na Radiu Trsta A. Od leta 1956 je sodeloval kot zunanji sodelavec in bil član igralske skupine Radijskega odra. Od leta 1967 je odgovorni urednik tržaške Mladike, od leta 1969 predsednik Slovenske prosvete. Od vsega začetka (1976) je bil pri Svetu slovenskih organizacij, ki povezuje vse slovenske katoliško in demokratično usmerjene organizacije. Bil je med njegovimi ustanovitelji in član osrednjega odbora, več let tudi njegov predsednik na Tržaškem. Kot tak je večkrat zastopal SSO pri raznih skupnih nastopih tako v Italiji kot v Sloveniji kakor tudi v ustanovah. Tako je bil član Društva slovensko gledališče. Od leta 1980 je član odbora Društva slovenskih izobražencev. Od leta 1982 je član komisije literarne nagrade Vstajenje v Trstu. Objavljal je pesmi, črtice in novele v Literarnih vajah, Utripih in Mladiki. Dolgo let je bil tudi član pokrajinskega in deželnega vodstva stranke Slovenske skupnosti.

Marij Maver je zgleden lik slovenskega kulturnika v zamejski skupnosti, ki igra vidno vlogo v manjšinskem javnem življenju, vseskozi prisoten na različnih področjih delovanja, obenem pa nikoli ne sili v ospredje. Žene ga v prvi vrsti predanost slovenstvu, predvsem pa velik čut odgovornosti, s katerim se loteva vsake pobude ter jo spremlja kritično, če je treba tudi odklonilno in brez znakov omahovanja v duhu pravila: smo v igri in moramo držati do konca. To svojo osnovno in temeljno držo neutrudno zagovarja bolj z delom, kot z besedami. Svoji literarni ustvarjalnosti se je že zgodaj odrekel zato, da bi se z večjo intenzivnostjo posvetil organiziranju raznih pobud na področju kulture, politike, založništva.

Tako ga najdemo od vsega začetka v Slovenskem kulturnem klubu, ki je zaživel pod mentorstvom Jožeta Peterlina sredi 50-ih let v Trstu. Še danes se mnogi tržaški kulturniki in politiki spominjajo te davne talilnice novih talentov. Po smrti Jožeta Peterlina je prevzel njegovo vlogo v Slovenski prosveti in pri Mladiki in postal njuna nova gonilna sila. Močno se je zavzel tudi pri utrjevanju demokratične misli v slovenskem političnem prostoru ter bil vrsto let član raznih odborov, ki jih je izrazilo manjšinsko politično predstavništvo.

Toda največje zasluge si je brez dvoma pridobil z delom na prosvetnem in založniškem področju. Pri Prosveti je bil zraven vsake pobude, ki jo je pomagal speljati do konca. Omeniti velja predvsem Primorske dneve na Koroškem oziroma Koroške dneve na Primorskem, ki izmenoma vsako leto predstavljajo osnovo kulturnih izmenjav med koroškimi in primorskimi Slovenci. Odločno je podprl Gledališki vrtiljak, zamisel o gledališki sezoni za otroke, ki jo je Radijski oder realiziral s pomočjo prosvete. Pri Društvu slovenskih izobražencev, ki je s svojimi Dragami in rednimi ponedeljkovimi večeri, dala svoj dragoceni doprinos k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, predstavlja tisto trdno organizacijsko osnovo, ki ostaja v ozadju, a zagotavlja realizacijo njegovih idejnih zamisli.

Po smrti prof. Jožeta Peterlina je Marij Maver 1976. leta prevzel glavno uredništvo revije Mladika, ki je pod njegovim vodstvom postala konstanta v slovenskem zamejskem kulturnem prostoru, danes pa predstavlja najstarejšo revijo pri nas ima velike zasluge, da ta revija še danes redno izhaja (55. leto). Založba Mladika se je razvila v profesionalno ustanovo, ki se je izkazala v vseslovenskem prostoru. Pravkar pripravlja jubilejno izdajo ob petdesetletnici svojega delovanja. Leta 1972 je dal pobudo za literarni natečaj, ki ga revija razpisuje že 40 let. Leta 2003 je sprožil zamisel o skupnem nastopu zamejskih založb Mladika, ZTT in Novi Matajur na knjižnem sejmu v Ljubljani pod geslom »Slovenska knjiga v Italiji«. Skrbel je za to, da so redno izhajali zborniki vsakoletnih študijskih dni Draga. Teh je izšlo že preko 40 in poleg njih še dva jubilejna ob 20-letnici (Sledovi Drage) in ob 30-letnici (Svobodni mikrofoni Drage).

Založba izdaja letno od 10 do 15 naslovov in je v zamejstvu vodilna po številu izdanih knjig.

Italijanskemu kulturnemu svetu je založba v njegovi režiji poskrbela za kvalitetno predstavitev Brižinskih spomenikov v italijanščini, za predstavitev Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske in za predstavitev slovenske književnosti v Trstu v antologiji Marije Pirjevec L'altra anima di Trieste (Druga duša Trsta).

Po osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije, ko se je slovenski trg odprl tudi odpisanemu delu zamejstva, je poskrbel za večje število izdaj, ki so ovrednotile primorsko področje in ga predstavile v vseslovenskem prostoru. Pomembna v tem oziru je knjiga Bruna Volpi Lisjaka o slovenskem pomorskem ribištvu na slovenski obali od Trsta do Devina. Omeniti gre tudi knjigo ruskega znanstvenika Nikolaja Mikhailova o jezikovnih spomenikih zgodnje slovenščine. V njegovem uredništvu so izšle knjige številnih primorskih književnikov (Boris Pahor, Alojz Rebula, Bruna Marija Pertot, Irena Žerjal, Miroslav Košuta, Vinko Belčič) in poskrbel je za prvence nekaterih avtorjev (Boris Pangerc, Jasna Jurečič, David Bandelj, Vilma Purič), ki bi sicer težko našli pot do osrednjih slovenskih založb.

Letos slavi založba Mladika 50-letnico knjižnih izdaj in je ob tej priložnosti izšla prva knjiga novoustanovljene zbirke »Črnike«, v katero so kot prvo knjigo uvrstili Izbrane pesmi Brune Marije Pertot Črnike dobre na nabrežju.