Razstava slovenskih faksimilov 1909-2004

Razstava slovenskih faksimilov 1909–2004 (izbor)

Na posebni razstavi jubilejnega 20. knjižnega sejma bo predstavljen izbor trinajstih slovenskih faksimilov, ki so izšli v obdobju od leta 1909 do 2004. Na ogled bo najboljše, kar so slovenske založbe izdale na tem posebno zahtevnem založniškem področju.

Razstavljen bo najstarejši sodobni slovenski faksimile, in sicer cenzurno tiskarskega rokopisa Prešernovih Poezij, ki ga je izdala tiskarna Blasnik leta 1909. Videti bo tudi faksimile razkošnega glagolskega rokopisa Hrvojev misal, ki ga je izdala Mladinska knjiga leta 1973, faksimile Stiškega rokopisa in Brižinskih spomenikov (Slovenska knjiga, 1992), faksimile Statuta mesta Ptuj (Umetniški kabinet Primoža Premzla, 1998), faksimile prvih slovenskih knjig, Trubarjevega Katekizma 1550 ter Abecedarijev 1550 in 1555 (Slovenska knjiga, 2000),  Dizmova kronika (2001) ter trije pomembni literarni rokopisi: faksimile cenzurno-revizijskega rokopisa Prešernovih Poezij, Balantičeve pesniške zbirke V ognju groze plapolam in Kocbekove prve pesniške zbirke Zemlja (Nova revija 1998, 2003 in 2004).

Faksimili so pomembni pričevalci narodove kulture in literature, saj širšemu krogu znanstvenikov in ljubiteljev omogočajo neposredno seznanjanje z unikatnimi dokumenti, ki so sicer nedostopni v trezorih knjižnic. Tehnične zahteve pri faksimilih so zelo velike, saj mora faksimile izvirnik predstaviti v natančno taki obliki, kot je ohranjen med faksimiliranjem, in sicer tako dobro, da je raven primerna tudi za znanstveno raziskovanje.

Avtor razstave: dr. Martin Žnideršič