Zapri

Gostujoča razstava na 19. knjižnem sejmu v Ljubljani


Na razstavi NAJMANJŠE KNJIGE NA SVETU bo prikazanih več kot 620 knjižic iz 28 držav in posebna izdaja Evropske unije. Razstavljene bodo knjižice, ki večinoma ne bodo presegale velikosti 3 cm, izjemoma bo vmes tudi kakšna večja, če predstavlja veliko posebnost. V načelu na razstavo nismo uvrstili knjižic večjih od 76 mm.

Miniaturne knjige imajo dolgo in ugledno zgodovino, ki se začne že pred več kot 4000 leti v Mezopotamiji, odkoder bo razstavljena izvirna glinena ploščica v formatu 28 x 26 mm. Videti bo tudi faksimile najmanjše knjižice iz Vatikanske knjižnice, iluminiranega rokopisa formata 37 x 27 mm, katerega original je nastal v 16. stol.

Razstavljenih bo tudi 49 slovenskih miniaturnih knjig. Slovenci nimamo velike tradicije izdajanja miniaturk, zato so nekateri slovenski eksponati večji. Zaradi obsega razstave in prevelikega formata nismo razstavili popularnih miniaturk Cankarjeve založbe.

Najuspešnejši založnik miniaturk v 20. stoletju je bil David Bryce, ki je deloval od sredine 90-tih let 19. stol. do leta 1913, ki je izdal med številnimi drugimi miniaturkami tudi še danes najmanjše Zbrano delo Williama Shakespeara v 40 knjigah (videli ga bomo na razstavi) in The Smallest English Dictionary in the World, ki ga je tiskal več kot 100 000 izvodov.

V istem času je na drugem koncu Evrope, v Leipzigu, začel delovati drugi znani založnik miniaturk, Schmidt und Gqnther, ki je v formatu 50 x 35 mm izdajal serijo nemških klasikov Liliput Bibliothek. Izdal je 36 naslovov knjig v 156 izdajah. Isti založnik je izdajal tudi serijo slovarjev Liliput WQrterbqcher, kjer je izšlo 71 slovarjev za najrazličnejše jezike.

20. stoletje, še posebej njegova druga polovica, pomeni renesanso miniaturne knjige. V tem stoletju. V ZDA je po letu 1980 izšlo 2150 miniaturnih knjig, ki jih je izdalo 171 založnikov (večinoma ljubiteljev). Na razstavi bomo, poleg nekaterih malih knjig, videli serijo 41 knjig (35 mm) zgodb o Sherlocku Holmesu.

Zlasti v bivših socialističnih državah so v šestdesetih letih začeli izdajati minaiturke. Prvi so bili Madžari, ki so izdali celo vrsto zelo lepih miniaturk. V Nemški demokratični republiki so večino miniaturk tiskali v leipziški tiskarni Offizin Andersen NexQ, vendar so se držali načela, da mora miniaturka zares biti »majhna knjiga« in jo je mogoče brati s prostim očesom. Tako je večina njihovih knjižic več kot 5 cm visoka in jih na našo razstavo nismo vključili. Tudi v Sovjetski zvezi so tiskali veliko miniaturk, vendar je tam bili pomanjkanje papirja in tiskarskih kapacitet, tako, da so tako kot poljske po grafični plati skromnejše (vsaj po večini). Na Češkem so natisnili zgledno serijo knjižic Lyra Pragensis, ki so sicer grafične mojstrovine, vendar za našo razstavo prevelike.

Po spremembi režimov v socialističnih državah je izdajanje miniaturk skoraj prenehalo. Danes v Nemčiji založba Miniaturbuchverlag nadaljuje tradicijo založbe Schmidt und Gqnther in redno izdaja miniaturke, pa tudi nekaj ljubiteljev se ukvarja z izdajanjem teh malih knjižic. V Rusiji se je v zadnjih letih prejšnjega stoletja, pojavilo nekaj založb, ki izdajajo zelo lepo grafično oblikovane knjižice nekaj jih bomo videli tudi na razstavi.

Takoj po izumu tiska je izdelovanje majhnih knjig postal poseben izziv za tiskarje, ki so tako dokazovali svojo spretnost. Nekaj takih »najmanjših knjig na svetu« iz zgodovine bomo videli na razstavi. Posebej velja omeniti tiskarno Toppan iz Tokia, ki je, od 60-tih let naprej ambiciozno izdajala vedno manjše knjige. Izdala jih je okrog 10 in večina bo razstavljena. Leta 2000 so izdali knjigo v formatu 0,95 x 0,95 mm Kitajska rojstna znamenja, ki je spomladi leta 2000 dobila diplomo orgaizacije Guinness World Recods, da je to najmanjša tiskana knjiga na svetu. Toda že nekaj mesecev pozneje je ista organizacija izdala takšno diplomo še manjši knjigi: novelo A. Čehova Kameleon je nekdo v Omsku, Rusija, leta 1996 izdelal v formatu 0,90 x 0,90 mm. Obe mikroknjigi bosta na razstavi, kot tudi tretja, ki jo je Glennifer Press iz Škotske izdelal leta 1985. To je Old King Cole v formatu 1 x 1,2 mm, ki je potrdilo Guinnessa obdržal od leta 1986 do 2002.

V okviru te informacije ne moremo posredovati vsega bogastva razstave, ki bo zagotovo zbudila zanimanje obiskovalcev sejma.


Avtor: Irena Brglez