Na podlagi drugega odstavka 64. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-ZDU-1, 58/02-ZMR-1 in 45/04-ZdZPKG) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K

o ugotavljanju skladnosti kmetijskih pridelkov oziroma živil

1. člen

(1) Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta (EGS) št. 85/591 z dne 20. decembra 1985 o uvedbi metod Skupnosti za vzorčenje in analize za spremljanje in nadzor živil, namenjenih za prehrano ljudi (UL L št. 372 z dne 31. 12. 1985, str. 50) in Direktivo Sveta 89/397/EGS z dne 14. junija 1989 o uradnem nadzoru živil (UL L št. 186 z dne 30. 6. 1989, str. 23, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta (EGS) št. 93/99) določa način izvajanja inšpekcijskega nadzora (v nadaljnjem besedilu: nadzor) kot del postopka ugotavljanja skladnosti kmetijskih pridelkov oziroma živil.

(2) Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za ugotavljanje skladnosti tistih kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki so namenjena v drugo državo članico in tistih, ki so namenjena izvozu izven Skupnosti.

(3) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za nadzor nad merami in utežmi.

2. člen

Nadzor po tem pravilniku obsega preverjanje skladnosti kmetijskih pridelkov oziroma živil s predpisi, ki urejajo kakovost kmetijskih pridelkov oziroma živil, uporabo aditivov v posameznih vrstah živil, ki se nanašajo na njihovo kakovost ter zaščito interesov potrošnikov, vključno s predpisi o obveščanju potrošnikov.

3. člen

(1) Nadzor se izvaja redno, v skladu z letnim terminskim programom nadzora, oziroma kadar obstoji dvom o neskladnosti s predpisi iz prejšnjega člena.

(2) Nadzor se izvaja v vseh stopnjah proizvodnje, izdelave, uvoza v Skupnost, obdelave, hrambe, prevoza, distribucije in prometa kmetijskih pridelkov oziroma živil.

(3) Pri nadzoru inšpektor za vsak posamezen primer izbere stopnjo ali stopnje iz prejšnjega odstavka.

4. člen

Nadzor, v skladu s pogoji iz 5., 6., 7. in 10. člena tega pravilnika, obsega:

– pregled,

– odvzem vzorcev za analizo in posredovanje vzorcev v preskusni laboratorij,

– pregled pisnega in drugega dokumentarnega gradiva,

– pregled sistema preverjanja in rezultatov preverjanja.

5. člen

(1) Predmet nadzora so:

– stanje in uporaba zemljišča, delovnih prostorov, pisarn, obrata in njegove okolice, transportnih sredstev, strojev in opreme, na različnih stopnjah iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika,

– surovine, sestavine, tehnična pomožna sredstva in drugi proizvodi, uporabljeni pri pripravi in proizvodnji živil,

– polizdelki,

– končni izdelki,

– materiali in izdelki, ki so namenjeni za uporabo v stiku z živili,

– sredstva in postopki za čiščenje in vzdrževanje ter sredstva za uničevanje škodljivcev,

– postopki za proizvodnjo ali obdelavo živil,

– označevanje in predstavitev živil,

– postopki konzerviranja.

(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka se, po potrebi, lahko dopolni:

– z razgovori z vodstvom in osebjem nadzorovane osebe,

– z odčitavanjem vrednosti na merilnih inštrumentih, ki jih je namestila oseba,

– s preverjanjem meritev na inštrumentih, ki jih je namestila oseba, ki jih izvede inšpektor s svojimi inštrumenti.

6. člen

(1) Za proizvode iz druge do pete alinee prvega odstavka prejšnjega člena se lahko odvzamejo vzorci za analizo.

(2) Inšpektor odvzame dva vzorca, in sicer enega za analizo, drugega pa, če oseba pri kateri se opravlja nadzor, zahteva drugo mnenje. Drugi vzorec se ne odvzame, če je to nemogoče zaradi hitro pokvarljivega blaga ali če gre za zelo majhne količine substrata, ki je na razpolago.

7. člen

(1) Analize odvzetih vzorcev izvajajo akreditirani preskusni laboratoriji, ki jih določi minister, pristojen za kmetijstvo in hrano.

(2) Preskusni laboratoriji iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev iz standarda SIST EN ISO/IEC 17025, dopolnjena s standardnimi operativnimi postopki in naključnim pregledom njihove skladnosti s strani osebja za zagotavljanje kakovosti in v skladu z načeli dobre laboratorijske prakse.

8. člen

(1) Organi, ki opravljajo ocenjevanje in akreditacijo preskusnih laboratorijev, morajo izpolnjevati splošna merila, ki so določena s standardom SIST EN 45003.

(2) Pri ocenjevanju preskusnih laboratorijev iz prejšnjega člena se uporabljajo merila, ki so določena s standardom SIST EN 45002 in, če je primerno, tudi programi za medlaboratorijske primerjalne preskuse za oceno usposobljenosti.

(3) Akreditacija in ocenjevanje preskusnih laboratorijev se lahko nanašata na posamezne preskuse ali na skupino preskusov.

9. člen

(1) Metode, ki jih morajo uporabljati preskusni laboratoriji iz 7. člena tega pravilnika morajo biti v skladu z merili iz Priloge, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Validacija analiznih metod, ki jih uporabljajo preskusni laboratoriji iz 7. člena tega pravilnika, mora biti, kadar je to možno, v skladu z merili iz 1. in 2. točke Priloge tega pravilnika.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko uporabijo druge preskušene in znanstveno veljavne metode, če to ne ovira prostega pretoka blaga, katerega skladnost s pravili je bila ugotovljena z uporabo metod Skupnosti. V tem primeru so ob razlikah v razlagi rezultatov odločilni rezultati, dobljeni z uporabo metod Skupnosti.

(4) Če se utemeljeno meni, da so metode Skupnosti za vzorčenje in preskušanje živil za izvajanje nadzora, opredeljene v predpisih, zaradi določitve sestave, pogojev predelave, pakiranja ali označevanja živil v posameznem primeru neprimerne zaradi tehničnih razlogov, lahko minister, pristojen za kmetijstvo in hrano, začasno ustavi uporabo metod Skupnosti na območju Republike Slovenije, vendar samo za ta posamezni primer. O tem takoj obvesti Evropsko Komisijo in druge države članice Evropske unije ter navede razloge za ustavitev uporabe metod Skupnosti.

10. člen

Pri izvajanju nadzora lahko inšpektor, v skladu s svojimi pooblastili, pridobi kopije in izvlečke pisne dokumentacije, ki mu je bila predložena v pregled.

11. člen

(1) Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (v nadaljnjem besedilu: Inšpektorat) pripravi programe v katerih določi vrsto in pogostost pregledov, ki jih v določenem časovnem obdobju inšpektorat redno izvaja v skladu s prvim odstavkom 3. člena tega pravilnika.

(2) Inšpektorat vsako leto do 1. maja posreduje Komisiji vse potrebne podatke o izvajanju programa iz prejšnjega odstavka za preteklo leto, in posebej navede merila, uporabljena pri pripravi programov, število in vrsto opravljenih pregledov ter število in vrsto ugotovljenih kršitev.

12. člen

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sporoči Komisiji ime pristojnega organa za izvajanje nadzora, njegovo krajevno pristojnost in naloge ter imena laboratorijev iz 7. člena tega pravilnika.

13. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ugotavljanju skladnosti kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 45/04).

14. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 324-01-30/2005/1

Ljubljana, dne 16. decembra 2005

EVA 2005-2311-0055

Marija Lukačič l.r.

Ministrica za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano

PRILOGA

1. Metode preskušanja za izvajanje nadzora morajo biti preverjene za naslednje kriterije:

– specifičnost,

– točnost,

– natančnost; ponovljivost znotraj laboratorija in obnovljivost znotraj laboratorija ter med laboratoriji,

– meja detekcije,

– občutljivost,

– praktičnost in uporabnost,

– druge kriterije, ki se lahko po potrebi izberejo.

2. Vrednosti natančnosti iz tretje alinee prejšnje točke se pridobijo z medlaboratorijskim primerjalnim preskusom, ki se izvede v skladu z mednarodno priznanim protokolom o primerjalnih preskusih (na primer »Natančnost preskusnih metod« SIST ISO 5725 mednarodne organizacije za

standardizacijo). Vrednosti ponovljivosti in obnovljivosti iz tretje alinee prejšnje točke se morajo izraziti v mednarodno priznani obliki (na primer 95% interval zaupanja, kot je opredeljen v SIST ISO 5725). Rezultati medlaboratorijskih preskusov morajo biti objavljeni ali prosto dosegljivi.

3. Metode preskušanja, ki so enotno uporabne za različne skupine živil, imajo prednost pred metodami, ki veljajo samo za posamezno živilo.

4. Metode preskušanja se izdajo v standardni obliki za metode preskušanja, kot jo priporoča Mednarodna organizacija za standardizacijo.