Pravilnik o metodah za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti ter metodah za napovedovanje genetskih vrednosti za čistopasemsko plemensko govedo - UL 94/2003
Na podlagi četrtega odstavka 24. člena, prvega
odstavka 25. člena, tretjega odstavka 29. člena, petega odstavka
48. člena in četrtega odstavka 51. člena zakona o živinoreji
(Uradni list RS, št. 18/02, 110/02ZUreP-1 in 110/02ZGO-1) izdaja
minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o metodah za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih
lastnosti ter metodah
za napovedovanje genetskih vrednosti
za čistopasemsko plemensko govedo*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa metode za merjenje in
ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti za čistopasemsko
plemensko govedo, metode za napovedovanje genetskih vrednosti za
čistopasemsko plemensko govedo, zbirke podatkov o proizvodnih in
drugih lastnostih ter način izmenjave podatkov.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo
naslednji pomen:
žival je vsaka žival vrste govedo;
preizkus v pogojih reje je spremljanje proizvodnih in drugih
lastnosti živali, izveden pri reji živali izven testne postaje;
agregatni genotip je sestavljena aditivna genetska vrednost
živali;
kolateralni sorodniki so sorodniki ne glede na delež skupnih
genov;
sorodniki pomenijo potomce oziroma druge kolateralne
sorodnike;
ICAR je mednarodna organizacija za kontrolo proizvodnosti
živali;
pravila ICAR so postopki, navodila, priporočila in standardi za
preizkuse in vrednotenje proizvodnih lastnosti govedi, ki jih
sprejme ICAR ter so dostopni in na vpogled na ministrstvu,
pristojnem za živinorejo.
II. METODE ZA MERJENJE IN
OCENJEVANJE PROIZVODNIH IN DRUGIH LASTNOSTI GOVEDA
3. člen
(metode za merjenje in ocenjevanje
proizvodnih in drugih lastnosti goveda)
(1) Metode za merjenje in ocenjevanje proizvodnih
in drugih lastnosti goveda po tem pravilniku se nanašajo na:
lastno preizkušnjo na testni postaji, kjer poteka preizkus živali
pod enakimi pogoji;
lastno preizkušnjo v pogojih reje;
preizkušnjo sorodnikov (čistopasemskih oziroma križancev) na
testni postaji;
preizkušnjo sorodnikov (čistopasemskih oziroma križancev) v
pogojih reje;
preizkušnjo na osnovi informacij, zbranih ob prodaji;
preizkušnjo na osnovi informacij, zbranih v klavnicah;
ocenjevanje zunanjosti;
biološke in genske teste;
preizkušnje v laboratorijih (npr. analize lastnosti mlečnosti in
mesnatosti).
(2) Proizvodne in druge lastnosti merimo ali ocenjujemo z namenom,
da vrednotimo mlečnost, rast, klavno kakovost in kakovost mesa,
plodnost, odpornost, življenjsko prirejo, zunanjost, porabo krme in
druge lastnosti, ki se uporabljajo v selekcijske namene.
(3) Selekcijski program mora vsebovati opis vseh izbranih metod iz
prvega odstavka tega člena, ki se uporabljajo pri izvajanju
rejskega programa. Opisane morajo biti predvsem metode, načini
meritev in ocen posameznih lastnosti ter opis statističnih
postopkov za vrednotenje genetskih vrednosti z navedbo uporabljenih
genetskih parametrov.
(4) Metode za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih
lastnosti iz prvega odstavka tega člena morajo biti usklajene s
pravili ICAR.
4. člen
(lastna preizkušnja na testni
postaji)
(1) Lastna preizkušnja živali na testni postaji
pomeni spremljanje, merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih
lastnosti živali, ki je predvidena za pleme. Na testno postajo, ki
je namenjena lastni preizkušnji živali, se lahko vhlevljajo živali,
ki izpolnjujejo pogoje, določene s selekcijskim programom.
(2) Lastna preizkušnja živali iz prejšnjega odstavka se lahko
izvaja tudi na kmetijskih gospodarstvih (posameznih lokacijah),
izbranih za ta namen, ki pogodbeno sodelujejo s priznano rejsko
organizacijo za določene preizkuse živali pri izvajanju rejskega
programa.
5. člen
(lastna preizkušnja v pogojih
reje)
(1) Lastna preizkušnja živali v pogojih reje pomeni
spremljanje, merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih
lastnosti neposredno v reji na tistih živalih, ki so z rejskim
programom vključene v kontrolo proizvodnih in drugih lastnosti.
(2) Lastna preizkušnja v pogojih reje je namenjena zlasti preizkusu
za lastnosti mlečnosti, rasti, klavnih in reprodukcijskih
lastnosti.
(3) Lastna preizkušnja v pogojih reje se lahko izvaja na načine, ki
so usklajeni s pravili ICAR.
6. člen
(preizkušnja sorodnikov
čistopasemskih oziroma križancev)
(1) Preizkušnja sorodnikov (čistopasemskih oziroma
križancev) pomeni spremljanje, merjenje in ocenjevanje lastnosti na
testni postaji ali v pogojih reje na sorodnikih tistih živali, ki
so predvidene za pleme. Dovoljeni so zlasti naslednji načini
preizkušnje sorodnikov:
na testni postaji;
v pogojih reje;
preizkušnja na osnovi informacij zbranih ob prodaji;
na liniji klanja na identificiranih klavnih trupih.
(2) Živali za preizkus morajo biti razdeljene med čredami na način,
da je možna zanesljiva primerjava med plemenskimi živalmi. Preizkus
se opravi tudi na križancih, kadar je to določeno z rejskim
programom.
7. člen
(ocenjevanje zunanjosti)
Ocenjevanje zunanjosti je sestavni del odbire in
selekcije govedi. Pri ocenjevanju je treba upoštevati zunanje
značilnosti pasem in kondicijo živali ter oceniti noge, stojo, hojo
živali in drugo. Zunanjost se prvič ocenjuje ob spolni zrelosti, ko
se ocenijo zlasti tip in splošni videz, okvir, noge, spolni organi
in prirojene napake. Ob ocenjevanju zunanjosti se za posamezne
plemenske živali ugotovijo tudi pomanjkljivosti zunanjosti. Izbor
in definicija lastnosti ter načini ocenjevanja vsake lastnosti
zunanjosti za posamezno pasmo govedi morajo biti usklajeni s
pravili ICAR in določeni v rejskem programu za posamezno pasmo.
8. člen
(preizkušnja na osnovi podatkov,
zbranih ob prodaji)
Če so ob prodaji izmerjene oziroma ocenjene
lastnosti živali, ki jih vključuje rejski program, je treba te
lastnosti zabeležiti in uporabiti za potrebe selekcije (npr.
telesna masa, prodajna cena). Izmerjene oziroma ocenjene lastnosti
živali beleži izvajalec ocenjevanja ob prodaji, ki jih posreduje
priznani rejski organizaciji v skladu z rejskim programom.
9. člen
(preizkušnja na osnovi podatkov,
zbranih v klavnicah)
(1) V klavnici izmerjene in ocenjene lastnosti
klavne kakovosti v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in
razvrščanje govejih trupov na liniji klanja (masa klavnih polovic,
razred mesnatosti in zamaščenosti), se zabeleži in uporabi za
potrebe selekcije, če jih določa rejski program za posamezno
pasmo.
(2) Če so znani podatki o drugih lastnostih klavne kakovosti
oziroma kakovosti mesa, se te podatke zabeleži in uporabi za
potrebe selekcije, če jih določa rejski program za posamezno
pasmo.
10. člen
(biološki in genski testi)
(1) Biološki in genski testi se opravljajo za
zbiranje podatkov v podporo selekcijskim odločitvam in preveritvi
porekla. V rejskem programu mora biti podrobneje opisano izvajanje
bioloških in genskih testov. Opis mora vsebovati:
način in čas jemanja vzorcev oziroma meritev in ocen;
metodo in postopek dela;
način uporabe rezultatov v selekcijske namene.
(2) Metode bioloških in genskih testov morajo biti v skladu s
pravili ICAR in določene v rejskem programu. Rezultati testov iz
prejšnjega odstavka morajo biti vključeni in uporabljeni pri odbiri
plemenskega goveda.
11. člen
(preizkušnje v laboratorijih)
Za selekcijo se lahko uporabijo le meritve,
pridobljene v laboratorijih, ki so usposobljeni za analizo mleka,
molekularno-biološke analize, ugotavljanje kvalitete mesa in druge
analize, ki so določene v rejskem programu. V selekcijskem programu
morajo biti navedeni in opisani postopki preizkušnje v
laboratorijih, ki so usklajeni s pravili ICAR. Opis mora
vsebovati:
način in čas jemanja vzorcev;
metodo in postopek dela;
način uporabe rezultatov v selekcijske namene.
12. člen
(govedo v preizkusih)
Govedo, ki je vključeno v katerikoli preizkus
proizvodnih lastnosti, mora:
biti označeno v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in
registracijo govedi;
biti izbrano in obravnavano na način, ki zagotavlja nepristransko
ocenjevanje;
glede na način preizkusov izpolnjevati pravila ICAR.
13. člen
(postopki in načini preizkusov)
(1) Postopki in načini preizkusov morajo biti
podrobno opisani v selekcijskem programu. Za posamezno metodo iz
prvega odstavka 3. člena tega pravilnika mora biti pri postopkih
glede na način preizkusov upoštevano zlasti, da:
se preizkus izvaja po eni od metod iz 3. člena tega
pravilnika;
se preizkusi znotraj posameznih pasem oziroma genotipov izvajajo v
znanih pogojih (način reje, talna površina na žival pri reji v
boksih, velikost boksov, način vhlevitve, sistem zračenja,
osvetlitve in drugo);
je za izvajanje meritev zagotovljena in uporabljena merilna in
laboratorijska oprema, ki mora biti priznana in umerjena v skladu s
pravili ICAR;
sta krmni obrok in način krmljenja določena v selekcijskem
programu in sta znanstveno sprejemljiva. Če se isti preizkus izvaja
na več lokacijah, morajo biti krmni obroki med lokacijami
primerljivi;
je predvideno letno število živali v preizkusih po genotipih
znanstveno sprejemljivo in v skladu z velikostjo populacije in
selekcijskim programom;
so določeni pogoji za sprejem živali v preizkus (starost, telesna
masa in drugo);
je določena dolžina predtestnega obdobja in obdobja preizkusa;
so določene proizvodne in druge lastnosti, način in mesto meritev
posameznih lastnosti, število ponovitev ter merilna sredstva in
naprave, pri čemer morajo biti glede na genotip upoštevana najmanj
pravila ICAR;
se lastnosti zunanjosti ocenjujejo v skladu s 7. členom tega
pravilnika in da je treba meritve in linearne ocene vključiti v
napoved genetskih vrednosti;
je opisana potrebna dokumentacija za zbiranje podatkov o
preizkusih živali, da so opisane zbirke podatkov, način arhiviranja
ter postopki obdelave podatkov;
je razporeditev živali v preizkusih izvedena na način, ki
zagotavlja zanesljivo primerjavo med živalmi.
(2) Na testnih postajah in v pogojih reje, kjer se izvaja lastna
preizkušnja, morajo biti merjene in ocenjene najmanj tiste
lastnosti, ki jih za posamezen genotip ali za posamezno proizvodno
usmeritev (prireja mleka, prireja mesa in kombinirana prireja mleka
in mesa) določajo pravila ICAR.
(3) Kadar se vrednotijo plodnost, potek telitve in lastnosti
življenjske prireje v pogojih reje, mora temeljiti vrednotenje teh
lastnosti na uspešnosti obrejitev ob prvem pripustu ali osemenitvi,
oceni poteka telitve in starosti krave (trajanje izkoriščanja,
starost ob izločitvi, življenjska prireja).
(4) Če so pred prihodom živali na testno postajo znani rezultati
proizvodnih in drugih lastnosti, morajo biti tudi ti podatki
vključeni v dokumentacijo za zbiranje podatkov o preizkusu živali,
ki je navedena v deseti alinei prvega odstavka tega člena.
III. METODE ZA NAPOVEDOVANJE
GENETSKIH VREDNOSTI ZA ČISTOPASEMSKO PLEMENSKO GOVEDO
14. člen
(metode za napovedovanje genetskih
vrednosti za čistopasemsko plemensko govedo)
(1) Napovedovanje genetskih vrednosti plemenske
živali izvajajo priznane rejske oziroma druge priznane organizacije
v živinoreji v skladu s selekcijskim programom in mora zajemati
zlasti:
lastnosti mlečnosti pri mlečnih pasmah;
pitovne in klavne lastnosti pri mesnih pasmah;
lastnosti mlečnosti, pitovne in klavne lastnosti pri kombiniranih
pasmah.
(2) Pri vseh usmeritvah reje se v skladu z rejskim programom
napovedujejo genetske vrednosti za lastnosti plodnosti in
zunanjosti ter za vse ostale lastnosti, za katere se pri
uporabljenih načinih preizkusa zbirajo informacije.
(3) Metode za napovedovanje genetskih vrednosti morajo biti
usklajene s pravili ICAR in morajo zagotavljati nepristransko
vrednotenje genetskih vrednosti, na katere ne bodo vplivali glavni
dejavniki okolja in struktura podatkov. Statistični modeli za
napovedovanje genetskih vrednosti morajo biti podrobno opisani v
selekcijskem programu.
(4) Pri napovedovanju genetskih vrednosti je treba navesti točnost
ocenjevanja (npr. koeficient determinacije) v skladu s pravili
ICAR. Pri objavi rezultatov genetskih vrednosti je treba navesti
točnost ocene in datum ocenjevanja.
(5) Priznana rejska organizacija mora v skladu s svojimi pravili
zagotoviti objavo vseh genetskih posebnosti in morebitnih
prirojenih napak živali, ki so vključene v testiranje v skladu s
potrjenim rejskim programom.
(6) Poleg opisa statističnega modela za napovedovanje genetskih
vrednosti mora selekcijski program vključevati tudi opis:
strukture varianc oziroma kovarianc in potrebnih predpostavk;
strukture agregatnega genotipa;
postopkov odbire in razvrščanja plemenskih živali v kakovostne
razrede glede na izračunane genetske vrednosti;
prikazovanja genetskih vrednosti, njihove objave in interpretacije
rezultatov.
15. člen
(genetsko ocenjevanje bikov za
osemenjevanje)
(1) Pri bikih je treba genetsko oceniti vse
lastnosti, ki jih kot obvezne določajo pravila ICAR. Pristojne
organizacije v živinoreji iz 84. člena zakona o živinoreji (Uradni
list RS, št. 18/02, 110/02ZUreP-1 in 110/02ZGO-1; v nadaljnjem
besedilu: zakon) morajo objaviti vse genetske vrednosti v skladu z
rejskim programom in genetske vrednosti za druge znane
lastnosti.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za pasme, ki se v skladu s
predpisom, ki ureja biotsko raznovrstnost v živinoreji, štejejo za
ogrožene.
16. člen
(genetsko ocenjevanje bikov za
osemenjevanje na lastnosti mlečnosti)
(1) Za genetsko ocenjevanje bikov za osemenjevanje
na lastnosti mlečnosti se uporabijo podatki o proizvodnosti in
sestavi mleka (vsebnost maščobe in beljakovin v mleku) ter drugi
razpoložljivi podatki o genetski vrednosti za lastnosti
mlečnosti.
(2) V skladu s pravili ICAR mora biti minimalna zanesljivost
ocenjene genetske vrednosti bikov mlečnih pasem za osemenjevanje
vsaj 0,5 za glavne proizvodne lastnosti ob upoštevanju vseh
informacij o sorodnikih.
17. člen
(genetsko ocenjevanje bikov za
osemenjevanje na pitovne in klavne lastnosti)
(1) Ocenjevanje genetskih vrednosti bikov na
pitovne in klavne lastnosti se opravlja po eni od naslednjih
testnih metod:
lastna preizkušnja živali na testni postaji ali v skladu z drugim
odstavkom 4. člena tega pravilnika;
preizkušnja sorodnikov na testni postaji ali v skladu z drugim
odstavkom 4. člena tega pravilnika;
preizkušnja sorodnikov v pogojih reje, in sicer tako, da se
potomci razporedijo v kontrolirane črede na način, ki omogoča
primerjavo bikov;
preizkušnja sorodnikov z zbiranjem podatkov v pogojih reje, ob
prodaji ali v klavnicah tako, da se lahko opravi primerjava
bikov.
(2) Če se spremlja masa klavnega trupa, lastnosti kakovosti mesa,
rast in potek telitve, je treba te in vse druge pomembne lastnosti
vključiti v genetsko oceno bika.
IV. ZBIRKE PODATKOV O PROIZVODNIH
IN DRUGIH LASTNOSTIH TER NAČIN IZMENJAVE PODATKOV
18. člen
(zbirke podatkov o proizvodnih in
drugih lastnostih ter način izmenjave podatkov)
(1) Organizacije v živinoreji iz 84. člena zakona
so dolžne voditi zbirke podatkov o proizvodnih in drugih lastnostih
živali. Če izvajajo posamezna strokovna opravila iz rejskega
programa odobrene ali druge priznane organizacije v živinoreji,
morajo zbrane podatke v skladu z rejskim programom pošiljati
priznani rejski organizaciji. Zbrane podatke morajo odobrene ali
druge priznane organizacije v živinoreji arhivirati za obdobje
najmanj pet let. Za živali, vključene v rejski program, mora
priznana rejska organizacija trajno vzdrževati in voditi zbirke
podatkov o izvoru, poreklu, proizvodnih in drugih lastnosti v
skladu z določili rejskega programa.
(2) Podatki, ki jih je treba zbirati v selekcijske namene, morajo
biti določeni v selekcijskem programu. Če selekcijski program
predvideva tudi uporabo podatkov iz 26. člena zakona, morajo biti
ti vključeni v izvajanje selekcijskega programa. Za potrebe
izvajanja rejskega programa v govedoreji se morajo uporabljati tudi
podatki, zbrani v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in
registracijo govedi. Temelj izvajanja selekcijskega programa so
proizvodne in druge lastnosti, zbrane na načine iz 3. člena tega
pravilnika. Za izvajanje posameznih opravil iz rejskega programa
(npr. izvajanje meritev, beleženje in posredovanje podatkov) morajo
imeti izvajalci ustrezno merilno, laboratorijsko, programsko in
strojno opremo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, kar mora biti
opredeljeno v rejskem programu in usklajeno s pravili ICAR.
(3) Podatki, pridobljeni v preizkusih iz 3. člena tega pravilnika,
se uporabljajo za potrebe izvajanja rejskega programa in za
vrednotenje genetskih vrednosti, analize tujih genov, primerjalne
analize med rejci, spremljanje in analizo fenotipskih sprememb,
vrednotenje učinkov selekcije ter drugo. Kadar se podatki zbirajo v
okviru javne službe v živinoreji, so v skladu s 24. členom zakona
zbirke teh podatkov last Republike Slovenije in so javno dostopne v
skladu z zakonom in zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja. V vseh drugih primerih so zbirke podatkov iz tega odstavka
last priznanih rejskih organizacij, ki vodijo rodovniške knjige, in
se mora uporabnik za dostop in uporabo teh zbirk podatkov
dogovoriti z lastniki.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka morajo biti vse
navedene zbirke podatkov na voljo inšpekcijskim službam in
ministrstvu, pristojnemu za živinorejo.
V. KONČNA DOLOČBA
19. člen
(končna določba)
Ta pravilnik začne veljati 19. decembra 2003.
Ljubljana, dne 23. septembra 2003. |
|
mag. Franci But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
|
* Ta pravilnik vsebinsko povzema Odločbo Komisije
94/515/ES, UL L 207 86/130/EGS, UL L 101 96/463/ES, UL L 192
Avtor: ZŽI