Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje klasične prašičje kuge - Pestis suum - UL 62/2003
Na podlagi četrtega odstavka 13. člena, četrtega
odstavka 14. člena in drugega odstavka 15. člena zakona o
veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje
in zatiranje klasične prašičje kuge Pestis suum*
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa minimalne ukrepe za
ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje klasične prašičje kuge
Pestis suum.
2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo
naslednji pomen:
prašiči so živali iz družine Suidae, vključno z divjimi
prašiči;
divji prašiči so prašiči, ki se ne vzrejajo oziroma gojijo na
gospodarstvu;
gospodarstvo je objekt s pripadajočim zemljiščem, kjer se stalno
ali začasno redijo oziroma gojijo prašiči, razen klavnic, prevoznih
sredstev in ograjenih območij (obore), v katerih se lahko gojijo in
lovijo divji prašiči, če je velikost in struktura obore takšna, da
ukrepi iz 5. člena tega pravilnika niso izvedljivi;
diagnostični priročnik je priročnik za diagnosticiranje klasične
prašičje kuge, ki ga pripravi Veterinarska uprava Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) v sodelovanju z Nacionalnim
veterinarskim inštitutom (v nadaljnjem besedilu: NVI);
prašič, sumljiv na okužbo z virusom klasične prašičje kuge, je
prašič oziroma truplo prašiča, ki kaže klinične znake oziroma
post-mortalne spremembe ali reakcijo na opravljene laboratorijske
preiskave, ki kažejo na možnost prisotnosti klasične prašičje
kuge;
primer klasične prašičje kuge ali prašič, okužen z virusom klasične
prašičje kuge, je prašič oziroma truplo prašiča, kjer so bili
uradno potrjeni klinični znaki oziroma post-mortalne spremembe ali
uradno potrjena prisotnost bolezni na podlagi opravljene
laboratorijske preiskave;
izbruh klasične prašičje kuge je eden ali več uradno potrjenih
primerov klasične prašičje kuge na gospodarstvu v Republiki
Sloveniji;
primarni izbruh klasične prašičje kuge je izbruh klasične prašičje
kuge, ki ni epizootiološko vezan na predhodne izbruhe klasične
prašičje kuge na istem območju ali prvi izbruh klasične prašičje
kuge na drugem območju;
primarni pojav klasične prašičje kuge pri divjih prašičih je
katerikoli pojav klasične prašičje kuge pri divjih prašičih na
območju, kjer niso uvedeni ukrepi za izkoreninjenje bolezni;
okuženo območje je območje s polmerom najmanj treh kilometrov od
okuženega gospodarstva, kjer se uvedejo ukrepi za izkoreninjenje
bolezni iz 10. člena tega pravilnika;
okuženo območje za divje prašiče je območje, na katerem so po
potrditvi enega ali več pojavov klasične prašičje kuge pri divjih
prašičih uvedeni ukrepi za izkoreninjenje bolezni. Meje okuženega
območja določi VURS glede na geografske, ekološke in epizootiološke
faktorje;
meta populacija divjih prašičev je skupina ali podskupina
(subpopulacija) divjih prašičev, ki ima omejene stike z drugimi
skupinami ali podskupinami divjih prašičev;
dovzetna populacija divjih prašičev je del populacije divjih
prašičev, ki niso razvili imunskega odgovora proti virusu klasične
prašičje kuge;
imetnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je lastnik živali
oziroma se ukvarja z rejo, varstvom, uporabo, gojitvijo,
gospodarjenjem, šolanjem, prevozom ali prodajo živali;
pomije so odpadki hrane iz restavracij, gostinskih obratov ali
kuhinj, vključno z industrijskimi kuhinjami ter gospodinjstvi, kjer
redijo prašiče;
markirano cepivo je cepivo, ki lahko izzove zaščitno imunost, ki jo
je mogoče na podlagi laboratorijskih testov, opravljenih v skladu z
diagnostičnim priročnikom, razlikovati od imunskega odgovora,
povzročenega ob naravni okužbi z divjim tipom virusa klasične
prašičje kuge;
zakol je postopek usmrtitve živali z namenom nadaljnje obdelave
živalskih tkiv v prehrani ljudi, obdelave krzna in kož ali v
farmacevtske in kozmetične namene;
pokončanje je postopek usmrtitve živali iz veterinarskih razlogov,
ko je treba živalska tkiva neškodljivo uničiti (konfiskat);
neškodljivo uničenje je oblika odstranitve živalskih odpadkov, ki
je predpisana za živalska tkiva z visokim tveganjem v skladu s
pravilnikom, ki ureja ravnanje z živalskimi odpadki in minimalne
higiensko-tehnične pogoje, ki jih morajo pri tem izpolnjevati
objekti in prevozna sredstva;
območje z visoko gostoto prašičev je geografsko območje s polmerom
deset km okrog sumljivega ali okuženega gospodarstva, kjer je
gostota več kot 800 prašičev na km2, pri čemer je sumljivo ali
okuženo gospodarstvo locirano na območju enega ali več območnih
uradov VURS, kjer je gostota prašičev na gospodarstvih več kot 300
prašičev na km2, ali od takšnega območja oddaljeno manj kot 20
km;
kontaktno gospodarstvo je vsako gospodarstvo, kjer bi lahko prišlo
do okužbe s klasično prašičjo kugo zaradi lokacije, gibanja ljudi,
prašičev, vozil ali drugih razlogov;
inkubacijska doba je časovno obdobje, ki traja od izpostavljenosti
kužnemu agensu do pojava kliničnih znakov;
veterinarska organizacija je pravna ali fizična oseba z
verificirano ambulanto, ki je v skladu z določbami zakona, ki ureja
veterinarstvo, pristojna za opravljanje določenih veterinarskih
dejavnosti;
državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) je
skupina strokovnjakov za vodenje ter nadziranje ukrepov za
ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, ki jo
imenuje minister, pristojen za veterinarstvo.
3. člen
(klinični znaki in prijavljanje
klasične prašičje kuge)
(1) Klinični znaki in inkubacijska doba za klasično
prašičjo kugo so navedeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega
pravilnika.
(2) Vsak pojav ali sum na klasično prašičjo kugo je treba nemudoma
javiti VURS.
(3) Ob potrditvi klasične prašičje kuge VURS:
a) prijavi bolezen v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni
živali, ter Evropski komisiji in državam članicam Evropske unije v
skladu s prilogo 6, ki je sestavni del tega pravilnika, posreduje
podatke o:
izbruhih klasične prašičje kuge, ki so potrjeni na
gospodarstvih,
primerih klasične prašičje kuge, ki so potrjeni v klavnici ali na
prevoznih sredstvih,
primarnih pojavih klasične prašičje kuge, potrjenih pri divjih
prašičih,
rezultatih epizootiološke poizvedbe, opravljene v skladu z 8.
členom tega pravilnika;
b) Evropski komisiji in državam članicam Evropske unije posreduje v
skladu s točko a) četrtega odstavka in petega odstavka 16. člena
tega pravilnika podatke o nadaljnjih potrjenih primerih klasične
prašičje kuge pri divjih prašičih na okuženem območju.
4. člen
(ukrepi v primeru suma na klasično
prašičjo kugo)
(1) Veterinarska organizacija je dolžna ob sumu, da
se je pojavila klasična prašičja kuga, brez odlašanja potrditi ali
ovreči sum v skladu s postopki iz diagnostičnega priročnika in o
vsakem sumu nemudoma obvestiti VURS in NVI.
(2) VURS mora nemudoma sklicati člane DSNB, ki vodi in nadzira
ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.
(3) Veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni v
skladu z navodili DSNB:
poslati truplo poginulih živali in krvne vzorce sumljivih živali v
preiskavo;
opraviti epizootiološko poizvedovanje na območju, kjer je
prijavljen sumljiv primer in s pisnim navodilom določiti ukrepe za
preprečitev širjenja bolezni;
zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali.
(4) Če suma na klasično prašičjo kugo ni mogoče izključiti, odredi
veterinarski inšpektor uradni nadzor na sumljivem gospodarstvu ter
izvajanje naslednjih ukrepov, ki jih v skladu z navodili DSNB
izvaja veterinarska organizacija:
zaporo žarišča okužbe;
popis vseh živali na sumljivem gospodarstvu ter posebej živali,
dovzetnih za bolezen, bolnih in sumljivih živali ter poginulih
živali. Popis živali mora biti redno ažuriran, vključno z
novorojenimi živalmi ter živalmi, ki poginejo v obdobju suma
bolezni. Za namen uradnega nadzora morajo biti ti podatki stalno na
razpolago;
osamitev prašičev oziroma prepoved gibanja prašičev znotraj
sumljivega gospodarstva;
prepoved prometa in gibanja prašičev iz oziroma na sumljivo
gospodarstvo. Če je potrebno, veterinarski inšpektor prepove tudi
gibanje drugih živalskih vrst in zahteva izvedbo dezinsekcije in
deratizacije;
prepoved prometa z mesom, proizvodi, semenom, jajčeci in zarodki
prašičev, krmo, odpadki in opremo, ki bi lahko bili vzrok za
širjenje bolezni, razen če to dovoli VURS, pri čemer je ne glede na
navedeno prepovedan promet z mesom in proizvodi prašičev ter
semenom, jajčeci in zarodki prašičev v okviru Evropske unije;
prepoved gibanja oseb in prevoznih sredstev iz oziroma na sumljivo
gospodarstvo, razen če to dovoli VURS;
postavitev razkuževalnih barier na vhodu in izhodu na sumljivo
gospodarstvo in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu.
Osebe, ki prihajajo in zapuščajo sumljivo gospodarstvo, morajo
razkužiti obutev in upoštevati druge higienske ukrepe, ki so
potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja bolezni;
razkuževanje vsakega prevoznega sredstva, preden zapusti sumljivo
gospodarstvo;
epizootiološko poizvedovanje v skladu s prilogo 2, ki je sestavni
del tega pravilnika;
ostale ukrepe za preprečitev širjenja bolezni.
(5) Ukrepe iz prejšnjega odstavka se lahko uvede tudi na drugih
gospodarstvih, za katera se sumi, da so okužena.
(6) Če tako zahteva epizootiološko stanje in še posebej v primeru,
če se sumljivo gospodarstvo nahaja na območju z visoko gostoto
prašičev, lahko veterinarski inšpektor po posvetovanju z DSNB
odredi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. Če
pogoji dopuščajo, veterinarski inšpektor izvajanje teh ukrepov
omeji samo na prašiče, ki so sumljivi na okužbo z virusom klasične
prašičje kuge in le na tiste objekte, kjer so bili ti prašiči
nastanjeni, pod pogojem, da so bili ti prašiči nastanjeni in
krmljeni povsem ločeno od drugih prašičev na gospodarstvu. V vsakem
primeru je potrebno po pokončanju prašičev odvzeti zadostno
količino vzorcev, da se v skladu z določili diagnostičnega
priročnika, prisotnost virusa klasične prašičje kuge potrdi ali
izključi.
(7) Okrog sumljivega gospodarstva lahko veterinarski inšpektor
določi začasno območje nadzora, znotraj katerega se izvajajo ukrepi
iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Ukrepi iz četrtega odstavka tega člena se izvajajo, dokler ni
sum na klasično prašičjo kugo uradno izključen.
5. člen
(ukrepi po potrditvi klasične
prašičje kuge)
(1) Prisotnost klasične prašičje kuge uradno potrdi
ali izključi VURS na podlagi kliničnih znakov in rezultatov
laboratorijskih preiskav.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko VURS v primeru epidemije
uradno potrdi prisotnost klasične prašičje kuge zgolj na podlagi
kliničnih znakov klasične prašičje kuge oziroma rezultatov
epizootioloških poizvedovanj.
(3) Ko je klasična prašičja kuga uradno potrjena, mora veterinarski
inšpektor poleg ukrepov iz četrtega odstavka 4. člena tega
pravilnika na okuženem gospodarstvu odrediti naslednje ukrepe:
takojšnje pokončanje vseh prašičev na okuženem gospodarstvu, na
način, da se med pokončanjem in prevozom prepreči tveganje širjenja
virusa klasične prašičje kuge;
v skladu z določili diagnostičnega priročnika odvzem vzorcev tkiva
oziroma krvi od pokončanih prašičev, da se ugotovi način vnosa
virusa v rejo in trajanje okužbe pred uradno prijavo bolezni;
uničenje trupel poginulih in pokončanih prašičev;
uničenje mesa prašičev, ki so bili zaklani v obdobju med verjetnim
vnosom klasične prašičje kuge in uvedenimi ukrepi;
uničenje semena, jajčec in zarodkov prašičev, ki so bili odvzeti v
obdobju med verjetnim vnosom klasične prašičje kuge in uvedenimi
ukrepi;
prepoved prometa z živalmi, živili, surovinami, odpadki, krmo ter z
drugimi predmeti, s katerimi se lahko bolezen prenese;
obdelava vseh snovi in odpadkov, ki bi lahko bili kontaminirani
(npr. krma), na način da je zagotovljeno uničenje virusa klasične
prašičje kuge, v skladu z navodili veterinarskega inšpektorja;
uničenje vsega materiala za enkratno uporabo, ki bi lahko bil
kontaminiran, zlasti tistega, ki se je uporabljal v postopku
klanja, v skladu z navodili veterinarskega inšpektorja;
v primeru primarnega izbruha klasične prašičje kuge: za določitev
genetskega tipa virusa, uporaba izolata virusa klasične prašičje
kuge v laboratorijskem postopku, ki je določen z diagnostičnim
priročnikom;
izvedba epizootiološkega poizvedovanja v skladu s prilogo 2 tega
pravilnika;
čiščenje in dezinfekcija objektov, vozil in opreme v skladu s
prilogo 3, ki je sestavni del tega pravilnika;
drugi ukrepi za sanacijo okuženega gospodarstva.
(4) V primeru ugotovitve klasične prašičje kuge v laboratoriju,
živalskem vrtu, parku z divjimi živalmi ali ograjenem območju, kjer
so prašiči nastanjeni v znanstvene namene, namene ohranjanja vrste
in redkih pasem, lahko VURS dovoli odstopanja od ukrepov iz prve in
pete alinee prejšnjega odstavka, pri čemer ne smejo biti ogroženi
osnovni interesi Evropske unije.
(5) O odločitvi iz prejšnjega odstavka VURS nemudoma obvesti
Evropsko komisijo.
6. člen
(ukrepi po potrditvi klasične
prašičje kuge na gospodarstvu, sestavljenem iz različnih
proizvodnih enot)
(1) Če je klasična prašičja kuga potrjena na
gospodarstvu, ki je sestavljeno iz dveh ali več ločenih proizvodnih
enot, lahko VURS za neokužene proizvodne enote dovoli odstopanje od
ukrepov iz prejšnjega in 4. člena tega pravilnika, pod pogojem, da
veterinarski inšpektor potrdi, da so proizvodne enote popolnoma
ločene glede prostorov, skrbnikov živali, reje in krmljenja, tako
da je onemogočeno širjenje virusa iz ene proizvodne enote v drugo.
V tem primeru pripravi VURS natančna navodila za preprečitev
širjenja bolezni.
(2) O dovoljenem odstopanju iz prejšnjega odstavka VURS nemudoma
obvesti Evropsko komisijo.
7. člen
(ukrepi na kontaktnih
gospodarstvih)
(1) Gospodarstva se označijo kot kontaktna
gospodarstva, če veterinarski inšpektor ugotovi ali sklepa na
podlagi epizootiološke poizvedbe iz 8. člena tega pravilnika, da bi
klasična prašičja kuga lahko bila zanesena iz drugih gospodarstev
na sumljivo ali okuženo gospodarstvo ali iz sumljivega ali
okuženega gospodarstva na druga gospodarstva.
(2) Na kontaktnih gospodarstvih odredi veterinarski inšpektor
ukrepe iz četrtega odstavka 4. člena tega pravilnika, ki se
izvajajo, dokler ni sum na klasično prašičjo kugo uradno
izključen.
(3) Če je epizootiološko stanje neugodno, lahko veterinarski
inšpektor po posvetovanju z DSNB odredi na kontaktnih gospodarstvih
tudi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. V skladu
z diagnostičnim priročnikom se pokončanim prašičem odvzame zadostno
količino vzorcev krvi oziroma tkiva, da se potrdi ali izključi
prisotnost virusa klasične prašičje kuge na kontaktnih
gospodarstvih.
(4) Glavni kriteriji in dejavniki tveganja, ki jih je na kontaktnih
gospodarstvih treba upoštevati pri izvajanju ukrepov iz tretjega
odstavka 5. člena tega pravilnika, so določeni v prilogi 4, ki je
sestavni del tega pravilnika.
8. člen
(epizootiološka poizvedba)
(1) Na podlagi vprašalnikov, ki so pripravljeni v
okviru načrta ukrepov za izkoreninjenje klasične prašičje kuge,
izvede veterinarska organizacija v povezavi s sumljivimi primeri
ali izbruhi klasične prašičje kuge, epizootiološko poizvedbo, ki
mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
čas, ki je pretekel od možnega obstoja virusa klasične prašičje
kuge na gospodarstvu do postavitve suma oziroma prijave klasične
prašičje kuge,
možen izvor klasične prašičje kuge na gospodarstvu in določitev
vseh ostalih gospodarstev, kjer bi se lahko prašiči okužili na isti
način,
premiki ljudi, vozil, živali, trupov, semena, mesa ali drugih
materialov, ki bi lahko bili vektor za prenos virusa.
(2) Če pokaže epizootiološka poizvedba, da se je klasična prašičja
kuga lahko razširila iz ali na gospodarstva, ki se nahajajo na
območju drugih držav članic Evropske unije, VURS o tem nemudoma
obvesti Evropsko komisijo in zadevne države.
9. člen
(okuženo in ogroženo območje)
(1) Po uradni potrditvi klasične prašičje kuge na
gospodarstvu veterinarski inšpektor takoj določi meje okuženega
območja s polmerom najmanj tri km in meje ogroženega območja s
polmerom najmanj deset km, pri čemer je treba upoštevati
geografske, administrativne, ekološke in epizootiološke faktorje
glede na bolezen in možen nadzor.
(2) Na okuženem in ogroženem območju se uvedejo ustrezni ukrepi iz
10. in 11. člena tega pravilnika.
(3) Velikost okuženega in ogroženega območja se lahko spremeni
glede na:
rezultate epizootiološke poizvedbe iz prejšnjega člena;
geografski položaj, predvsem naravne in umetne meje;
položaj in bližino gospodarstev;
vzorce premikov prašičev, njihov promet in razpoložljivost
klavnic;
sredstva in zmožnost osebja, ki lahko kontrolira premike prašičev
znotraj območja, zlasti če je potrebno prašiče pokončati in
premakniti iz izvornega gospodarstva;
uvedene ukrepe.
(4) Če okuženo ali ogroženo območje vključuje del ozemlja drugih
držav v okviru Evropske unije, se okuženo oziroma ogroženo območje
določi v sodelovanju s pristojnimi organi zadevnih držav.
(5) VURS sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s postavitvami
vidnih oznak in opozorilnih napisov ter uporabo medijev kot sta
televizija in tisk, da se zagotovi, da se vse osebe znotraj
okuženega in ogroženega območja v celoti seznanijo z uvedenimi
ukrepi iz 10. in 11. člena tega pravilnika.
10. člen
(ukrepi na okuženem območju)
(1) Na okuženem območju veterinarski inšpektor:
a) odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev, kjer se redijo prašiči.
Najkasneje v sedmih dneh po določitvi okuženega območja mora
tamkajšnja gospodarstva obiskati veterinar veterinarske
organizacije in opraviti klinični pregled prašičev ter pregled
registra in identifikacijskih oznak prašičev;
b) prepove premike in prevoz prašičev, razen:
v izjemnih primerih, ko zaradi izvedbe določb drugega odstavka tega
člena, veterinarski inšpektor po predhodnem posvetovanju z VURS,
določi oskrbovalne poti gospodarstva,
za tranzit prašičev po cesti ali železnici, kjer poteka prevoz brez
raztovarjanja in ustavljanja,
za zakol prašičev, ki pridejo iz območja izven okuženega območja in
so namenjeni neposrednemu zakolu znotraj okuženega območja po
predhodni odobritvi Evropske komisije;
c) v skladu s prilogo 3 tega pravilnika odredi čiščenje in
dezinfekcijo prevoznih sredstev in opreme, ki se uporabljajo za
prevoz prašičev, drugih živali ali stvari (npr. trupi, krma, gnoj,
gnojevka), ki bi lahko bili okuženi. Nobeno prevozno sredstvo, ki
je bilo uporabljeno za prevoz prašičev, ne sme zapustiti okuženega
območja, ne da bi bilo prej očiščeno, razkuženo, pregledano in
odobreno s strani veterinarskega inšpektorja;
d) prepove premike in promet z živalmi, dovzetnimi za bolezen iz in
na gospodarstvo, razen v izjemnih primerih, po predhodnem
posvetovanju z DSNB;
e) odredi, da je potrebno vsak pogin ali bolnega prašiča na
gospodarstvu nemudoma prijaviti veterinarskemu inšpektorju, ki
opravi ustrezne preiskave v skladu s postopki, določenimi v
diagnostičnem priročniku;
f) prepove premike prašičev iz neokuženih gospodarstev, kjer morajo
ostati najmanj 30 dni po opravljenem čiščenju in dezinfekciji na
okuženih gospodarstvih. Po 30 dneh se lahko premike dovoli pod
pogoji iz tretjega odstavka tega člena in le za prevoz:
v neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali
ogroženega območja,
v kafilerijo ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj
pokonča in neškodljivo uniči pod uradnim nadzorom,
v izjemnih primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega
območja. O tej izjemi VURS v okviru Stalnega veterinarskega odbora
nemudoma obvesti Evropsko komisijo;
g) prepove promet s semenom, jajčeci in zarodki prašičev iz
gospodarstev, ki se nahajajo znotraj okuženega območja;
h) odredi, da morajo osebe, ki prihajajo in zapuščajo gospodarstvo
na okuženem območju, upoštevati ustrezne higienske ukrepe, ki so
potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja klasične prašičje
kuge.
(2) Če ostanejo ukrepi iz prejšnjega odstavka zaradi novih izbruhov
v veljavi dlje kot 30 dni in je ogroženo dobro počutje živali ali
se pojavijo drugi problemi zaradi zadrževanja živali, lahko
veterinarski inšpektor, po predhodnem posvetovanju z DSNB, na
podlagi utemeljene vloge imetnika živali, dovoli odpremo prašičev
iz neokuženega gospodarstva znotraj okuženega območja direktno:
v neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega
območja,
v kafilerijo ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj
pokonča in neškodljivo uniči,
v izjemnih primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega
območja. O tej izjemi VURS v okviru Stalnega veterinarskega odbora
nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
(3) Veterinarski inšpektor lahko dovoli odpremo prašičev iz
prejšnjega odstavka pod naslednjimi pogoji:
a) da je veterinar opravil klinični pregled prašičev na
gospodarstvu, zlasti tistih, ki so namenjeni za odpremo, vključno z
merjenjem telesne temperature pri določenem odstotku prašičev, in
kontrolo registra in identifikacije prašičev,
b) da se prašiče prevaža v zapečatenih prevoznih sredstvih,
c) da so prevozna sredstva in oprema v skladu s prilogo 3 tega
pravilnika očiščena in razkužena takoj po opravljenem prevozu,
d) da se v primeru zakola ali pokončanja v skladu z diagnostičnim
priročnikom odvzame zadostno število vzorcev, da se lahko
prisotnost virusa klasične prašičje kuge na gospodarstvih potrdi
ali izključi,
e) če so prašiči namenjeni neposrednemu zakolu v klavnici:
da je o prihodu prašičev v klavnico obveščen uradni veterinar v
klavnici, ki mora o prihodu prašičev nemudoma obvestiti območni
urad VURS, ki je prašiče poslal,
da se prašiči koljejo ločeno od drugih prašičev,
da uradni veterinar pri pregledu pred in po zakolu pazi na
morebitne znake okužbe s klasično prašičjo kugo;
da je meso zaklanih prašičev neškodljivo uničeno ali poslano v
nadaljnjo obdelavo, pri čemer mora biti meso posebej označeno z
žigom, ki je predpisan za veterinarsko oznako prepovedi dajanja
živila v promet v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarsko
oznako zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora, označevanje
šarže in certificiranje. Obdelava se mora izvesti v obratu, ki ga
določi veterinarski inšpektor. Pošiljka mora biti zapečatena ob
odhodu in ves čas prevoza do obrata.
(4) Ukrepi na okuženem območju morajo ostati v veljavi najmanj:
dokler na okuženih gospodarstvih nista bila opravljena čiščenje in
dezinfekcija in
dokler niso na vseh gospodarstvih zaključene klinične in
laboratorijske preiskave v skladu z diagnostičnim priročnikom.
Preiskave se ne smejo opraviti pred potekom 30 dni po opravljenem
predhodnem čiščenju in dezinfekciji na okuženih gospodarstvih.
(5) Po prenehanju ukrepov na okuženem območju se uvedejo ukrepi, ki
so predpisani za ogroženo območje.
11. člen
(ukrepi na ogroženem območju)
(1) Na ogroženem območju veterinarski
inšpektor:
a) odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev, kjer se redijo
prašiči;
b) prepove premike in prevoz prašičev, razen:
v izjemnih primerih iz tega člena po oskrbovalnih poteh, ki jih
določi veterinarski inšpektor po predhodnem posvetovanju z
VURS,
za tranzit prašičev po cesti ali železnici, kjer poteka prevoz brez
raztovarjanja in ustavljanja,
za zakol, če pridejo prašiči iz neogroženega območja in so
namenjeni neposrednemu zakolu znotraj ogroženega območja;
c) v skladu s prilogo 3 tega pravilnika odredi čiščenje in
dezinfekcijo prevoznih sredstev in opreme, ki se uporabljajo za
prevoz prašičev, drugih živali ali stvari (npr. trupi, krma, gnoj,
gnojevka), ki bi lahko bili okuženi. Nobeno prevozno sredstvo, ki
je bilo uporabljeno za prevoz prašičev, ne sme zapustiti ogroženega
območja, ne da bi bilo prej očiščeno, razkuženo, pregledano in
odobreno s strani veterinarskega inšpektorja;
d) v prvih sedmih dneh po določitvi ogroženega območja prepove
premike domačih živali iz in na gospodarstvo, razen če to dovoli
veterinarski inšpektor po predhodnem posvetovanju z DSNB;
e) odredi, da je potrebno vsak pogin ali bolnega prašiča na
gospodarstvu nemudoma prijaviti veterinarski organizaciji, ki
opravi ustrezne preiskave v skladu s postopki, določenimi v
diagnostičnem priročniku;
f) prepove promet s semenom, jajčeci in zarodki prašičev iz
gospodarstev, ki se nahajajo znotraj ogroženega območja;
g) odredi, da morajo osebe, ki prihajajo in zapuščajo gospodarstvo,
upoštevati ustrezne higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje
nevarnosti širjenja bolezni;
h) pod pogoji iz tretjega odstavka prejšnjega člena lahko po
preteku 21 dni od opravljenega čiščenja in dezinfekcije na okuženih
gospodarstvih dovoli odpremo prašičev iz gospodarstev, ki se
nahajajo na ogroženem območju:
v neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega
območja. V tem primeru lahko Evropska komisija na obrazloženo
zahtevo VURS dovoli odstopanja od pogojev iz točke d) in četrte
alinee točke e) tretjega odstavka prejšnjega člena, zlasti glede
označevanja mesa teh prašičev in njegove nadaljnje uporabe ter
namembnosti obdelanih proizvodov;
v kafilerijo ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj
pokonča in neškodljivo uniči pod uradnim nadzorom;
v izjemnih primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega ali
ogroženega območja, o čemer VURS v okviru Stalnega veterinarskega
odbora nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
(2) Če ostanejo ukrepi zaradi novih izbruhov klasične prašičje kuge
v veljavi dlje kot 30 dni in je ogroženo dobro počutje živali ali
se pojavijo drugi problemi zaradi zadrževanja živali, lahko
veterinarski inšpektor ne glede na rok iz točke h) prejšnjega
odstavka po predhodnem posvetovanju z DSNB, pod pogoji iz tretjega
odstavka prejšnjega člena in utemeljene vloge imetnika živali,
dovoli odpremo prašičev iz gospodarstva znotraj ogroženega območja
direktno:
v neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega
območja;
v kafilerijo ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj
pokonča in neškodljivo uniči pod uradnim nadzorom;
v izjemnih primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega ali
ogroženega območja, o čemer VURS v okviru Stalnega veterinarskega
odbora nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
(3) Ukrepi na ogroženem območju morajo ostati v veljavi
najmanj:
dokler na okuženih gospodarstvih nista bila opravljena čiščenje in
dezinfekcija in
dokler niso na vseh gospodarstvih zaključene klinične in
laboratorijske preiskave v skladu z diagnostičnim priročnikom.
Preiskave se ne smejo opraviti pred potekom 30 dni po opravljenem
predhodnem čiščenju in dezinfekciji na okuženih gospodarstvih.
12. člen
(čiščenje in dezinfekcija)
(1) Razkužila in koncentracije, ki se uporabljajo
za čiščenje in dezinfekcijo, mora odobriti VURS.
(2) Čiščenje in dezinfekcija se morata opraviti pod uradnim
nadzorom ter na podlagi navodil veterinarskega inšpektorja in
postopkov, ki so navedeni v prilogi 3 tega pravilnika.
13. člen
(ponovna naselitev prašičev)
(1) Na gospodarstvo, ki je bilo okuženo, se
prašičev ne sme ponovno naseliti pred potekom 30 dni od
opravljenega čiščenja in dezinfekcije iz prejšnjega člena.
(2) Pri ponovni naselitvi mora VURS upoštevati način reje prašičev
na omenjenem gospodarstvu:
a) v primeru proste reje se najprej naseli prašiče, pri katerih s
serološko preiskavo niso bila ugotovljena protitelesa proti virusu
klasične prašičje kuge, ali prašiče, ki izvirajo iz gospodarstev,
na katerih ni bilo kakršnihkoli omejitev zaradi klasične prašičje
kuge. Prašiče se v skladu z navodili VURS enakomerno razporedi po
celotnem gospodarstvu. Če prisotnost protiteles na podlagi preiskav
v skladu z diagnostičnim priročnikom po 40 dneh od naselitve ni
ugotovljena, se lahko izvede ponovna naselitev (repopulacija).
Dokler niso rezultati seroloških preiskav negativni, so premiki
prašičev iz gospodarstva prepovedani;
b) v primeru vseh drugih oblik reje se lahko ponovna naselitev
izvede na način iz prejšnje točke ali pa se celotna naselitev vseh
prašičev izvede v roku 20 dni. Prašiči morajo izhajati iz
gospodarstev, kjer ni bilo kakršnihkoli omejitev zaradi klasične
prašičje kuge. Vsi prašiči morajo biti podvrženi serološkim
preiskavam v skladu z diagnostičnim priročnikom, ki ne smejo biti
opravljene pred potekom 40 dni od naselitve zadnjih prašičev na
gospodarstvo. Dokler niso rezultati seroloških preiskav negativni,
so premiki prašičev iz gospodarstva prepovedani.
(3) Če je od čiščenja in dezinfekcije na okuženem gospodarstvu
preteklo že več kot 6 mesecev, lahko veterinarski inšpektor ob
upoštevanju epizootiološkega stanja po predhodnem posvetovanju z
DSNB, dovoli odstopanja od določb iz prejšnjega odstavka.
14. člen
(ukrepi ob sumu oziroma potrditvi
klasične prašičje kuge v klavnici ali pri prevozu živali)
(1) Veterinarski inšpektor, uradni veterinar ali
veterinar veterinarske organizacije je v primeru pojava suma na
klasično prašičjo kugo dolžan nemudoma potrditi ali ovreči sum in o
tem nemudoma obvestiti VURS.
(2) Če se bolezen ugotovi v klavnici ali pri prevozu živali, mora
veterinarski inšpektor odrediti:
pokončanje vseh prašičev v klavnici ali prevoznem sredstvu;
neškodljivo uničenje trupel in odpadkov prašičev;
čiščenje in dezinfekcijo objektov, opreme in vozil v skladu z 12.
členom tega pravilnika;
smiselno epizootiološko poizvedbo v skladu z 8. členom tega
pravilnika;
laboratorijske preiskave izolata virusa klasične prašičje kuge v
skladu z diagnostičnim priročnikom za določitev genotipa
virusa;
ukrepe iz 7. člena tega pravilnika na gospodarstvih, od koder so
prišli okuženi prašiči in vseh kontaktnih gospodarstvih;
ukrepe iz 5. člena tega pravilnika na izvornem gospodarstvu, od
koder so bili okuženi prašiči ali trupi.
(3) Živali se lahko ponovno koljejo ali prevažajo 24 ur po
opravljenem čiščenju in dezinfekciji iz 12. člena tega
pravilnika.
15. člen
(ukrepi ob sumu oziroma potrditvi
klasične prašičje kuge
pri divjih prašičih)
(1) VURS mora o sumu na klasično prašičjo kugo
obvestiti rejce prašičev in lovce na območju, kjer je bil
ugotovljen sum na klasično prašičjo kugo ter odrediti
laboratorijsko in druge preiskave vseh poginulih in ustreljenih
divjih prašičev.
(2) Takoj po potrditvi primarnega izbruha bolezni pri divjih
prašičih VURS z namenom zmanjšanja širjenja bolezni nemudoma:
a) ustanovi strokovno skupino, ki vključuje veterinarje, lovce,
biologe in epizootiologe in pomaga pri:
proučitvi epizootiološkega stanja in določitvi okuženega območja v
skladu z določbami iz točke b) četrtega odstavka 16. člena tega
pravilnika,
določitvi ustreznih ukrepov, ki bi se izvedli na okuženem območju
kot dodatek k ukrepom iz točk b) in c) tega odstavka. Ukrepi lahko
vključujejo tudi prekinitev lova in prepoved krmljenja divjih
prašičev,
pripravi načrta za izkoreninjenje klasične prašičje kuge, ki ga
VURS v skladu s 16. členom tega pravilnika predloži Evropski
komisiji,
izvajanju pregledov za preverjanje učinkovitosti ukrepov, sprejetih
za izkoreninjenje klasične prašičje kuge na okuženem območju;
b) uvede uradni nadzor vseh rej prašičev na določenem okuženem
območju, kjer veterinarski inšpektor odredi:
popis vseh kategorij prašičev na vseh gospodarstvih, ki ga izvede
veterinarska organizacija. Imetnik živali je dolžan vse spremembe
nemudoma sporočiti veterinarski organizaciji. Podatke iz popisa
preverja veterinarski inšpektor. V primeru proste reje se prvi
popis lahko opravi na podlagi ocene števila prašičev;
osamitev prašičev oziroma prepoved gibanja prašičev znotraj
gospodarstva, da se prepreči stik z divjimi prašiči. Divji prašiči
ne smejo imeti dostopa do katerekoli stvari, ki bi kasneje lahko
prišla v stik s prašiči na gospodarstvu;
prepoved premikov prašičev iz in na gospodarstvo, razen v izjemnih
primerih glede na epizootiološko stanje po predhodnem posvetovanju
z DSNB;
postavitev razkuževalnih barier na vhodu in izhodu na gospodarstvo
in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu;
ustrezne higienske ukrepe za osebe, ki prihajajo in zapuščajo
sumljivo gospodarstvo zaradi zmanjšanja nevarnosti širjenja
bolezni; ti ukrepi lahko vključujejo tudi začasno prepoved vstopa
na gospodarstvo za osebe, ki so bile v stiku z divjimi prašiči;
preiskave vseh poginulih prašičev in prašičev na gospodarstvu, ki
kažejo znake klasične prašičje kuge;
prepoved vnosa delov divjih prašičev, opreme in pribora, ki bi
lahko bili okuženi z virusom klasične prašičje kuge v reje domačih
prašičev;
prepoved prometa in gibanja prašičev, semena, zarodkov in jajčec iz
okuženega območja za namene trgovanja znotraj Evropske unije;
c) odredi, da je treba o vsakem poginulem in ustreljenem divjem
prašiču na okuženem območju obvestiti veterinarskega inšpektorja in
v skladu z diagnostičnim priročnikom opraviti preiskave na
prisotnost virusa klasične prašičje kuge. Trupla divjih prašičev,
pri katerih je bila ugotovljena klasična prašičja kuga, je treba
neškodljivo uničiti pod uradnim nadzorom. Ne glede na negativne
rezultate preiskav je promet z mesom divjih prašičev, ki izvirajo z
okuženega območja, med državami članicami Evropske unije,
prepovedan. Deli divjih prašičev, ki niso namenjeni prehrani ljudi,
se neškodljivo uničijo pod uradnim nadzorom;
d) odredi laboratorijske preiskave izolata virusa klasične prašičje
kuge za določitev genotipa virusa v skladu z diagnostičnim
priročnikom.
(3) Če se pojavi klasična prašičja kuga pri divjih prašičih na
območju Republike Slovenije, ki meji z državo članico Evropske
unije, VURS s pristojnim organom zadevne države sodeluje pri
določanju ukrepov za nadzor bolezni.
16. člen
(izkoreninjenje klasične prašičje
kuge iz populacije
divjih prašičev)
(1) VURS v roku 90 dni od potrditve primarnega
pojava klasične prašičje kuge pri divjih prašičih predloži Evropski
komisiji pisni načrt ukrepov za izkoreninjenje klasične prašičje
kuge pri divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: načrt ukrepov za
divje prašiče) na okuženem območju in tamkajšnjih
gospodarstvih.
(2) Evropska komisija pregleda načrt ukrepov in ga odobri, če
ustreza uresničitvi želenega cilja. Z upoštevanjem razvoja stanja
lahko VURS načrt ukrepov za divje prašiče naknadno spremeni ali
dopolni. Če se spremembe nanašajo na ponovno opredelitev okuženega
območja, VURS o spremembah nemudoma obvesti Evropsko komisijo in
države članice Evropske unije. Če se spremembe nanašajo na druge
določbe načrta ukrepov, VURS predloži spremembe samo Evropski
komisiji.
(3) Evropska komisija odobri oziroma dopolni predhodno odrejene
ukrepe.
(4) Načrt ukrepov za divje prašiče mora vsebovati podatke o:
a) rezultatih epizootiološke poizvedbe in kontrol, opravljenih v
skladu s 15. členom tega pravilnika in geografski razširjenosti
bolezni;
b) določenem okuženem območju na ozemlju države. VURS pri
opredelitvi okuženega območja upošteva:
rezultate opravljene epizootiološke poizvedbe in geografsko
razširjenost bolezni,
populacijo divjih prašičev na okuženem območju,
obstoj večjih naravnih ali umetnih ovir za premike divjih
prašičev;
c) organizaciji sodelovanja med biologi, lovci, lovskimi
organizacijami, službami za zaščito prostoživečih živali in
veterinarskimi službami (zdravstveno varstvo živali in javno
zdravstvo);
d) obveščevalni kampanji, ki se izvaja za obveščanje lovcev o
ukrepih, ki jih morajo sprejeti v okviru načrta ukrepov za divje
prašiče;
e) načinu določanja števila in lokacije meta populacij divjih
prašičev na okuženem območju in okrog njega;
f) približnem številu meta populacij divjih prašičev in njihovi
velikosti na okuženem območju in okoli njega;
g) načinu določanja obsega okužbe v populaciji divjih prašičev s
preiskavami ustreljenih in poginulih divjih prašičev in z
laboratorijskimi testi, vključno s starostno porazdeljenimi
(stratificiranimi) epidemiološkimi preiskavami;
h) ukrepih, sprejetih za omejevanje širjenja bolezni zaradi
premikanja divjih prašičev oziroma stika med meta populacijami
divjih prašičev, ki lahko vključujejo tudi prepoved lova;
i) ukrepih, sprejetih za zmanjšanje dovzetne populacije divjih
prašičev, zlasti mladih pujskov oziroma mladičev;
j) zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati lovci, da se prepreči
kakršnokoli širjenje bolezni;
k) načinu odstranjevanja ustreljenih in poginulih divjih prašičev,
ki temelji na:
neškodljivem uničenju pod uradnim nadzorom ali
pregledu, ki ga izvede veterinarski inšpektor, in
laboratorijskih testih v skladu z diagnostičnim priročnikom. Trupla
divjih prašičev, pri katerih je bila ugotovljena klasična prašičja
kuga, je treba neškodljivo uničiti pod uradnim nadzorom. Ne glede
na negativne rezultate preiskav je promet z mesom divjih prašičev,
ki izvirajo z okuženega območja, med državami članicami Evropske
unije, prepovedan;
l) ukrepu, da se za vsakega ustreljenega ali poginulega divjega
prašiča, opravi epizootiološka poizvedba, ki mora vključevati
izpolnitev vprašalnika, iz katerega morajo biti razvidni podatki
o:
geografskem območju, kjer je bila žival najdena mrtva ali
ustreljena,
datumu, ko je bil divji prašič ustreljen ali najden mrtev,
osebi, ki je divjega prašiča našla ali ustrelila,
starosti in spolu divjega prašiča,
če je bil divji prašič ustreljen: o simptomih pred strelom,
če je bil divji prašič najden mrtev: o stanju trupla,
laboratorijskih ugotovitvah;
m) programih nadzora in preventivnih ukrepih, ki se lahko uvedejo
za gospodarstva na okuženem območju in po potrebi v njegovi
okolici, vključno s prevozom in premiki prašičev iz, na oziroma v
okuženo območje. Ukrepi morajo vključevati zlasti prepoved premikov
prašičev, njihovega semena, jajčec in zarodkov z okuženega območja
z namenom prometa med državami članicami Evropske unije;
n) drugih ukrepov za izkoreninjenje bolezni na okuženem območju in
gospodarstvih na tem območju;
o) organu, zadolženem za nadzor in usklajevanje služb, odgovornih
za izvajanje načrta ukrepov za divje prašiče;
p) postopku, ki je vzpostavljen z namenom, da lahko strokovna
skupina iz točke a) drugega odstavka 15. člena tega pravilnika,
redno pregleduje rezultate načrta ukrepov za divje prašiče;
r) ukrepih za spremljanje bolezni, ki se uvedejo, ko mine najmanj
12 mesecev od zadnjega potrjenega primera klasične prašičje kuge
pri divjih prašičih na določenem okuženem območju. Ti ukrepi
ostanejo v veljavi najmanj 12 mesecev in zajemajo zlasti ukrepe, ki
se že izvajajo v skladu s točkami g), k) in l) tega odstavka.
(5) VURS mora Evropski komisiji in državam članicam Evropske unije
vsakih 6 mesecev predložiti poročilo o epizootiološkem stanju na
določenem območju in rezultatih izvajanja načrta ukrepov za divje
prašiče.
17. člen
(diagnostični postopki in
testiranja)
(1) Diagnostični postopki, vzorčenje in
laboratorijsko testiranje na prisotnost klasične prašičje kuge se
morajo izvajati v skladu z diagnostičnim priročnikom.
Laboratorijsko testiranje izvaja NVI. Nacionalni laboratoriji so
našteti v prilogi 7, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Za usklajevanje standardov in metod za diagnostiko je odgovoren
laboratorij NVI.
(3) NVI mora zagotoviti povezavo z referenčnim laboratorijem v
okviru Evropske unije v skladu s prilogo 8, ki je sestavni del tega
pravilnika.
(4) Diagnostični priročnik mora vsebovati zlasti:
a) minimalne varnostne zahteve pred biološkimi dejavniki in
standarde kakovosti, ki se morajo upoštevati v diagnostičnih
laboratorijih za klasično prašičjo kugo in pri prevozu vzorcev;
b) kriterije in postopke, ki jih je treba upoštevati pri
opravljanju kliničnih in postmortalnih pregledov za potrditev ali
izključitev prisotnosti klasične prašičje kuge;
c) kriterije in postopke, ki jih je treba upoštevati pri odvzemu
vzorcev pri živih in mrtvih prašičih, da se z laboratorijskimi
preiskavami potrdi ali izključi klasična prašičja kuga, vključno z
metodami vzorčenja za serološke ali virološke preglede, ki se
izvajajo v okviru ukrepov iz tega pravilnika;
d) laboratorijske teste, ki se uporabljajo v diagnostiki klasične
prašičje kuge, vključno:
s testi za diferenciacijo med virusom klasične prašičje kuge
in drugimi pestivirusi,
s testi za razločevanje vzorca protiteles, ki ga izzove
marker cepivo, in vzorca, ki ga izzove divji sev virusa klasične
prašičje kuge (navedeni testi se uporabljajo glede na primernost in
izvedljivost),
s kriteriji za ocenjevanje rezultatov laboratorijskih
testov;
e) laboratorijske tehnike za genetsko tipizacijo izolatov virusov
klasične prašičje kuge.
(5) Z namenom zaščite zdravstvenega varstva živali je dovoljeno z
virusom klasične prašičje kuge, njegovim genomom, antigeni in
cepivi rokovati ali jih uporabljati v raziskovalne, diagnostične
ali proizvodne namene samo na mestih, v institucijah in
laboratorijih, ki so odobreni in pod nadzorom VURS. Spisek
odobrenih mest, institucij in laboratorijev VURS predloži Evropski
komisiji in jo sproti obvešča o vseh spremembah.
18. člen
(uporaba, proizvodnja in prodaja
cepiv proti klasični
prašičji kugi)
(1) Uporaba cepiv proti klasični prašičji kugi je
prepovedana.
(2) Rokovanje, proizvodnja, shranjevanje, preskrba, distribucija in
prodaja cepiv proti klasični prašičji kugi mora potekati pod
nadzorom VURS.
19. člen
(cepljenje v nujnih primerih pri
domačih prašičih)
(1) Ne glede na prepoved cepljenja iz prejšnjega
člena se lahko v primerih, ko je na gospodarstvu potrjena klasična
prašičja kuga, epizootiološko stanje pa kaže na nevarnost širjenja
bolezni, dovoli cepljenje v nujnih primerih v skladu z določbami
tega člena.
(2) VURS izda odločbo o izvedbi cepljenja v nujnih primerih, če s
tem ne ogroža interesov Evropske unije in so izpolnjeni naslednji
pogoji:
da je v skladu z 22. členom tega pravilnika izdelan posebni načrt
cepljenja v nujnih primerih. Posebni načrt in odločitev o izvedbi
cepljenja v nujnih primerih VURS sporoči Evropski komisiji pred
začetkom cepljenja;
poleg podatkov iz četrtega odstavka tega člena mora posebni načrt
predpisovati, da se bodo vsi prašiči na gospodarstvih, kjer se
uporabi cepivo, po končanem cepljenju čimprej zaklali ali pokončali
v skladu s prvo alineo petega odstavka tega člena in sveže meso teh
prašičev neškodljivo uničilo ali poslalo v nadaljnjo obdelavo, pri
čemer mora biti meso posebej označeno z žigom, ki je predpisan za
veterinarsko oznako prepovedi dajanja živila v promet v skladu s
pravilnikom, ki ureja veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti
živil živalskega izvora, označevanje šarže in certificiranje.
(3) Glavni kriteriji in dejavniki tveganja, ki jih je pri izvedbi
cepljenja v nujnih primerih potrebno upoštevati, so določeni v
prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Posebni načrt cepljenja mora vsebovati zlasti podatke o:
stanju bolezni, ki je privedla do zahteve za cepljenje v nujnih
primerih;
velikosti geografskega območja, na katerem se bo izvajalo cepljenje
v nujnih primerih, in številu gospodarstev s prašiči na tem
območju;
kategorijah prašičev in približnem številu prašičev, ki bodo
cepljeni;
cepivu, ki bo uporabljeno;
– trajanju akcije cepljenja;
označevanju in registraciji cepljenih prašičev;
ukrepih v zvezi s premiki prašičev in njihovih proizvodov;
kriterijih, ki bodo upoštevani pri odločitvi, ali se bo na
kontaktnih gospodarstvih izvajalo cepljenje ali ukrepi iz drugega
odstavka 7. člena tega pravilnika;
drugih zadevah, ki se nanašajo na nujne primere, vključno s
kliničnimi in laboratorijskimi preiskavami vzorcev, odvzetih na
gospodarstvih, kjer je bilo opravljeno cepljenje, in drugih
gospodarstvih na območju cepljenja, predvsem če je uporabljeno
markirano cepivo.
(5) Ne glede na določbe 10. in 11. člena tega pravilnika lahko
veterinarski inšpektor na območju cepljenja odredi naslednje
ukrepe:
prepoved prometa s prašiči, razen če so namenjeni neposrednemu
zakolu v klavnici na območju cepljenja ali v bližnji okolici, v
kafilerijo ali drug primeren kraj, kjer se jih neškodljivo
uniči;
neškodljivo uničenje mesa prašičev ali nadaljnja obdelava mesa, pri
čemer mora biti meso posebej označeno z žigom, ki je predpisan za
veterinarsko oznako prepovedi dajanja živila v promet v skladu s
pravilnikom, ki ureja veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti
živil živalskega izvora, označevanje šarže in certificiranje;
uničenje semena, jajčec in zarodkov prašičev, ki so bili odvzeti v
obdobju 30 dni pred cepljenjem.
(6) Ukrepi iz prejšnjega odstavka ostanejo v veljavi najmanj 6
mesecev po opravljenem cepljenju.
(7) Če VURS na zahtevo Evropske komisije glede na epizootiološko
stanje podaljša trajanje posebnega nadzora nad 6 mesecev, se ukrepi
izvajajo pod naslednjimi pogoji:
prepoved premikov serološko pozitivnih prašičev iz gospodarstva,
razen tistih, ki so namenjeni neposrednemu zakolu;
prepoved zbiranja semena, jajčec in zarodkov serološko pozitivnih
prašičev;
prepoved premikov pujskov serološko pozitivnih svinj iz
gospodarstva, razen v klavnico v neposredni zakol, na gospodarstvo,
od koder se pošljejo direktno v zakol ali na drugo gospodarstvo, če
so reagirali negativno s testom na ugotavljanje protiteles proti
virusu klasične prašičje kuge.
(8) Veterinarski inšpektor lahko ukine odrejene ukrepe, ko:
so bili v skladu s prvo alineo petega odstavka tega člena zaklani
oziroma pokončani vsi prašiči na gospodarstvih, kjer je bilo
opravljeno cepljenje v nujnih primerih in je bilo sveže meso
zaklanih prašičev neškodljivo uničeno ali poslano v nadaljnjo
obdelavo pri čemer mora biti meso posebej označeno z žigom, ki je
predpisan za veterinarsko oznako prepovedi dajanja živila v promet
v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarsko oznako zdravstvene
ustreznosti živil živalskega izvora, označevanje šarže in
certificiranje;
so bili vsi objekti na gospodarstvih, kjer so bili cepljeni
prašiči, očiščeni in razkuženi v skladu z 12. členom tega
pravilnika.
(9) V primeru ukinitve ukrepov veterinarski inšpektor odredi:
da se prašiče lahko ponovno naseli na očiščena in razkužena
gospodarstva, vendar ne prej kot po 10 dneh od opravljenega
čiščenja in razkuževanja ter zakolu oziroma pokončanju vseh
prašičev na gospodarstvu, kjer je bilo opravljeno cepljenje;
da se po ponovni naselitvi prašičev na gospodarstva v območju
cepljenja opravijo klinične in laboratorijske preiskave prašičev na
morebitno prisotnost virusa klasične prašičje kuge. V primeru, da
gre za ponovno naselitev na gospodarstva, kjer je bilo opravljeno
cepljenje, se preiskave ne smejo opraviti pred potekom 40 dni od
njihove naselitve. V tem času prašiči ne smejo zapustiti
gospodarstva.
(10) V primeru uporabe markiranega cepiva lahko VURS v soglasju z
Evropsko komisijo dovoli odstopanja od ukrepov iz petega, šestega
in sedmega odstavka tega člena, predvsem glede označevanja in
nadaljnje uporabe mesa cepljenih prašičev in namembnosti obdelanih
proizvodov, ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
da Evropska komisija odobri načrt cepljenja pred začetkom
cepljenja;
da VURS predloži Evropski komisiji posebno zahtevo, ki jo spremlja
izčrpno poročilo o izvajanju akcije cepljenja, njenih rezultatih in
splošnem epizootiološkem stanju;
da VURS na kraju samem izvaja kontrole v zvezi z akcijo cepljenja.
Dovolitev in obseg odstopanja sta odvisna od nevarnosti širjenja
virusa klasične prašičje kuge zaradi premikov oziroma prometa s
cepljenimi prašiči, njihovimi potomci, izdelki in proizvodi.
20. člen
(cepljenje v nujnih primerih pri
divjih prašičih)
(1) Ne glede na prepoved cepljenja prašičev proti
klasični prašičji kugi iz 18. člena tega pravilnika se lahko v
primerih, ko je pri divjih prašičih potrjena klasična prašičja kuga
in epizootiološko stanje kaže na nevarnost širjenja bolezni, dovoli
cepljenje v nujnih primerih v skladu s postopki in določbami tega
člena.
(2) Če izda VURS odločbo o izvajanju cepljenja v nujnih primerih,
predloži Evropski komisiji posebni načrt cepljenja, ki vsebuje
zlasti podatke o:
stanju bolezni, ki je privedla do zahteve za cepljenje v nujnih
primerih;
velikosti geografskega območja, na katerem se bo izvajalo
cepljenje; v vsakem primeru je to območje del okuženega območja,
kot je opredeljeno v skladu s točko b) četrtega odstavka 16. člena
tega pravilnika;
tipu cepiva, ki bo uporabljeno in postopku cepljenja;
posebnih prizadevanjih, potrebnih za cepljenje mladih živali;
pričakovanem trajanju akcije cepljenja;
približnem številu divjih prašičev, ki bodo cepljeni;
ukrepih, sprejetih za preprečevanje hitrega populacijskega obrata
divjih prašičev;
ukrepih, sprejetih za preprečevanje vsakršnega širjenja
vakcinalnega virusa na domače prašiče, če je glede na situacijo to
potrebno;
pričakovanih rezultatih akcije cepljenja in parametrih, ki bodo
upoštevani pri preverjanju njene učinkovitosti;
organu, zadolženem za nadzor in usklajevanje služb, odgovornih za
izvajanje načrta;
postopku, ki je vzpostavljen, da lahko strokovna skupina iz točke
a) drugega odstavka 15. člena tega pravilnika, redno preverja
rezultate akcije cepljenja;
drugih ukrepih, ki so potrebni v nujnih primerih.
(3) Če je območje cepljenja blizu ozemlja druge države članice
Evropske unije, na katerem so prav tako uvedeni ukrepi za
izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih, VURS
zagotovi izvajanje ukrepov skladno z načrtom cepljenja in ukrepi v
tej drugi državi.
(4) VURS predloži Evropski komisiji in drugim državam članicam
vsakih 6 mesecev poročilo o rezultatih akcije cepljenja skupaj s
poročilom o izvajanju načrta iz četrtega odstavka 16. člena tega
pravilnika.
21. člen
(nadzor v okviru Evropske unije)
Poleg nadzora, ki ga izvaja veterinarska
inšpekcija, se zaradi preprečitve vnosa klasične prašičje kuge v
druge države članice Evropske unije v sodelovanju z VURS izvaja
tudi inšpekcijski nadzor v okviru Evropske komisije.
22. člen
(nacionalni načrt ukrepov)
(1) Načrt ukrepov, ki določa nacionalne ukrepe v
primeru izbruha klasične prašičje kuge (v nadaljnjem besedilu:
nacionalni načrt ukrepov), pripravi VURS in ga posreduje v
potrditev Evropski komisiji.
(2) Načrt ukrepov določa sredstva, opremo, osebje in ustrezen
material, ki je potreben za hitro in učinkovito izkoreninjenje
izbruha klasične prašičje kuge. V njem se določi:
zahteve po cepivu in v zvezi s cepivom, ko se dovoli cepljenje v
nujnih primerih;
območja z visoko gostoto prašičev, da se tam zagotovi višja raven
poznavanja bolezni in pripravljenosti.
(3) Kriteriji in zahteve za izdelavo načrta ukrepov so določeni v
prilogi 9, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Načrt ukrepov se lahko z upoštevanjem razvoja stanja naknadno
spremeni ali dopolni, redno pa preveri vsakih pet let in vse
spremembe sporoči Evropski komisiji.
23. člen
(državno in lokalna središča za
nadzor bolezni
in strokovna skupina)
(1) V primeru izbruha oziroma pojava klasične
prašičje kuge VURS takoj ustanovi DSNB in lokalna središča za
nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: LSNB).
(2) DSNB vodi in spremlja postopke LSNB in je odgovoren za:
določanje potrebnih ukrepov nadzora;
zagotavljanje takojšnjega in učinkovitega izvajanja ukrepov v
LSNB;
razporejanje osebja in sredstev v LSNB;
posredovanje podatkov Evropski komisiji, državam članicam Evropske
unije, državnim organom, kmetijskim, trgovskim in drugim
gospodarskim združenjem;
organizacijo cepljenja v nujnih primerih in opredelitev območij
cepljenja;
povezovanje z diagnostičnimi laboratoriji;
povezovanje s tiskom in drugimi mediji;
povezovanje s policijo, vojsko in Upravo RS za zaščito in
reševanje.
(3) VURS ustanovi za zagotovitev strokovnega znanja in izkušenj za
pomoč pristojnemu organu pri zagotavljanju pripravljenosti,
strokovno skupino, ki je v stalni pripravljenosti. Strokovna
skupina v primeru izbruha pomaga pristojnemu organu zlasti pri:
epizootiološki poizvedbi;
vzorčenju, testiranju in razlagi rezultatov opravljenih
laboratorijskih preiskav;
vzpostavljanju ukrepov za nadzor bolezni.
(4) VURS skrbi, da imajo DSNB, LSNB in strokovna skupina na voljo
osebje, sredstva in opremo, vključno s potrebnimi komunikacijskimi
sistemi in jasno ter učinkovito hierarhijo, s čimer je zagotovljeno
takojšnje izvajanje ukrepov za nadzor bolezni iz tega
pravilnika.
(5) Podatke o osebju, prostorih, opremi, navodilih in upravljanju
DSNB, LSNB in strokovne skupine določa načrt ukrepov iz 22. člena
tega pravilnika.
24. člen
(uporaba pomij)
(1) Zaradi preprečitve pojava klasične prašičje
kuge v Republiki Sloveniji je prepovedano krmljenje prašičev s
pomijami.
(2) Pomije iz mednarodnih transportnih sredstev, kot so ladje,
cestna vozila in letala, se zbirajo in neškodljivo uničijo pod
uradnim nadzorom.
(3) VURS mora podatke o izvajanju določb tega člena in opravljenih
pregledih vsako leto najkasneje do 31. oktobra sporočiti Evropski
komisiji.
25. člen
(prehodne določbe)
(1) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na
poročanje Evropski komisiji, se začnejo uporabljati z dnem pristopa
Republike Slovenije k Evropski uniji.
(2) Določba prvega odstavka prejšnjega člena se začne uporabljati
1. oktobra 2003.
26. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha
veljati navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in
izkoreninjenje klasične prašičje kuge (Uradni list RS, št. 30/99,
108/99 in 84/00).
(2) 1. oktobra 2003 preneha veljati navodilo o pogojih za uporabo
pomij za krmljenje prašičev (Uradni list RS, št. 95/00).
27. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 9. junija 2003. |
|
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
|
*Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo EEC
2001/89.
Pripeti dokumenti
Avtor: ZŽI