Pravilnik o pogojih in trajanju karantene za uvožene živali, valilna jajca, živalsko seme, jajčne celice in zarodke - UL 55/99
Na podlagi dvajsete alinee 114. člena zakona o
veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) in 99.
člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 odl.US in
29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o pogojih in trajanju karantene za uvožene živali, valilna jajca,
živalsko seme, jajčne celice in zarodke
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik določa pogoje, ki jih morajo
izpolnjevati karantenski objekti, pripravo objektov za karanteno,
ureja izvajanje karantene, njeno trajanje ter izvajanje
nadzora.
2. člen
Karantena je po tem pravilniku ukrep za preprečitev
vnosa kužne bolezni v državo z uvozom živali, valilnih jajc,
živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov (v nadaljnjem
besedilu: pošiljke).
Med karanteno je treba uvožene živali za določen čas izolirati,
ugotoviti, če so okužene ali obolele za kakšno kužno boleznijo, ki
se lahko prenese v državo, in jih imunizirati proti kužnim
boleznim, ki se pojavljajo ali so značilne v novem okolju.
Za okužene ali obolele živali se štejejo živali, ki kažejo klinične
znake bolezni ali se jim s predpisanimi preiskavami dokažejo
protitelesa ali povzročitelji na v tem pravilniku oziroma v odločbi
VURS določene bolezni, in na spričevalu nimajo označeno, da so bile
preventivno cepljene proti tem boleznim.
II. KARANTENSKI OBJEKTI
3. člen
Karantena se izvaja v karantenskih objektih pod
pogoji, predpisanimi v tem pravilniku.
Karantenski objekt sestavljajo prostori, oprema in pribor za
uvožene živali.
4. člen
Karantenski objekt za uvožene kopitarje, goveda,
ovce, koze, prašiče kunce in perutnino mora izpolnjevati naslednje
pogoje:
karantenski objekt mora biti fizično ločen in oddaljen najmanj 100
metrov od drugih živinorejskih objektov, kafilerij in jam grobnic,
nivo podzemeljskih voda na mestu graditve pa mora biti najmanj dva
metra pod površino;
v karantenskem objektu morajo biti posamezni deli funkcionalno
povezani. Karantenski objekt mora biti ograjen z ograjo, ki sega od
tal najmanj 1,80 metra v višino;
v karantenskem objektu mora biti zagotovljene dovolj krme, pitne
vode in stelje ter sistem za sprejemanje in epizootiološko varno
odvajanje odplak in atmosferskih voda;
gnojišče oziroma jama z gnojevko karantenskega objekta mora imeti
ustrezno kapaciteto in biti zgrajeno tako, da nista mogoča
kontaminacija podtalnice in okolja z biološkimi agensi;
karantenski objekt mora ustrezati standardnim normativom glede
higiene, prostora in ravnanja za vsako vrsto živali posebej;
v sklopu karantenskega objekta za kopitarje mora biti urejen izpust
oziroma sprehajališče.
5. člen
Karantenski objekt za uvožene kopitarje, goveda,
ovce, koze, prašiče, kunce in perutnino mora poleg pogojev iz 4.
člena tega pravilnika izpolnjevati še naslednje higiensko-tehnične
pogoje:
zgrajen mora biti iz trdnega materiala in ustrezati tehnološkim in
drugim predpisanim zahtevam za vzrejo določene vrste živali;
imeti mora samo en vhod za ljudi in živali ter krmo za živali in
drugi material;
ob vhodu v karantenski objekt mora biti zagotovljeno izvajanje
razkuževanja za vozila in osebje ter mesto z opremo za razkuževanje
obutve, obleke in osebno razkuževanje delavcev;
karantenski objekt mora imeti ustrezne prostore in opremo za
preoblačenje in osebno higieno delavcev ter zadostno število
primernih zaščitnih oblek in obutve;
v karantenskem objektu mora biti urejen poseben prostor za
izolacijo živali, pri katerih se ugotovijo spremembe zdravstvenega
stanja ali se sumi na bolezen, navedeno v tem pravilniku ali v
odločbi upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, s katero se
ugotavlja, da ni veterinarskosanitarnih ovir za uvoz (v nadaljnjem
besedilu: odločba VURS);
karantenski objekt mora imeti urejen prostor za razkuževanje vozil,
s katerimi se v karanteno dovažajo uvožene živali in krma za živali
v karanteni.
6. člen
Karantenski objekt za ribe in mladice po tem
pravilniku je bazen-ribnik, za akvarijske živali pa akvarij, kjer
se mladice in ribe klinično opazuje in opravi s tem pravilnikom
predpisane preiskave.
7. člen
Karantenski objekt za cervide (jeleni in damjaki)
je prostor, ograjen z ograjo, ki sega od tal najmanj 2 metra v
višino. V objektu mora biti zagotovljeno prehranjevanje, napajanje
in urejeno skrivališče za živali.
Karantenski objekt za bovide (gamsi, mufloni, kozorogi) je prostor,
ograjen z ograjo, ki sega od tal najmanj 2,5 metra v višino, od
tega mora biti zgornji meter ograje obrnjen navznoter v kotu 45
stopinj. V objektu mora biti zagotovljeno prehranjevanje, napajanje
in urejeno skrivališče za živali.
Karantenski objekt za zveri so ustrezne dvoprekatne kletke. Tla
morajo biti iz materiala, ki se lahko mehansko in mokro čisti ter
razkužuje. Zagotovljeno mora biti napajanje in hranjenje ter
urejena zaščita, da se prepreči nepotrebno vznemirjanje živali.
V karantenskem objektu za pse, mačke, noje, kožuharje, golobe,
okrasne ptice, plazilce, želve, polže, akvarijske ribice, školjke
in druge živali mora biti zagotovljena ločitev od okolice, ter
vrsti in velikosti živali primeren prostor. V objektu mora biti
zagotovljena vrsti živali primerna oskrba.
8. člen
Uvožena valilna jajca se lahko valijo v izolirani
valilnici ali izoliranih valilnikih. Jajca je treba pred vlaganjem
zapliniti skupaj z embalažo po postopku, ki velja za valilnice. V
laboratorijsko preiskavo je treba poslati reprezentančni vzorec
neizvaljenih zarodkov.
Za piščance, ki so se izvalili iz uvoženih valilnih jajc, je treba
urediti karantenski objekt po vzrejno tehnoloških načelih, ki
veljajo za en dan stare piščance.
9. člen
Karantenski objekt za uvožene čebelje družine in
čebele-matice je čebelnjak, ki mora biti lociran na mestu, ki
zagotavlja popolno izolacijo le-teh, kar pomeni, da v polmeru
preletne razdalje čebel ne sme biti nobene druge čebelje
družine.
10. člen
Globoko zamrznjeno uvoženo seme živali, jajčne
celice in zarodke je treba hraniti v ustreznih posodah tako, da je
mogoče naknadno odvzeti vzorce posameznih serij semena po
posameznih plemenjakih. Globoko zamrznjeno uvoženo seme in zarodki
živali morajo biti ves čas od uvoza do izdaje odločbe o prenehanju
karantene v vidno označenih posodah (kontejnerjih), ki so bile
predhodno očiščene, razkužene ali sterilizirane, zapečatene in
oštevilčene, in sicer ločeno po izvoru, pošiljkah, živalskih vrstah
oziroma po posameznih plemenjakih oziroma starših, če embalaža
(nezaprte slamice, ampule, pelete in podobno) omogoča kakršnokoli
kontaminacijo vsebine kontejnerja.
Pri uvoženem semenu, jajčnih celicah in zarodkih, pri katerih se ne
opravijo predpisane diagnostične preiskave v karanteni, je potrebno
plemenske živali takoj po osemenitvi ali presaditvi zarodka
prestaviti v karantenski objekt.
III. PRIPRAVA OBJEKTA ZA
KARANTENO
11. člen
Karantenski objekt mora biti pripravljen za sprejem
uvoženih živali najmanj 14 dni pred njihovim prihodom v
karanteno.
Karantenski objekt se pripravi tako, da se temeljito očisti in
razkuži z ustreznim razkužilom.
12. člen
Pred vhodom v karantenski objekt mora biti
opozorilna tabla z napisom: karantena vstop omejen.
Vstop je dovoljen delavcem, ki delajo v karantenskem objektu,
veterinarskim inšpektorjem, veterinarskim strokovnim delavcem
pooblaščene veterinarske organizacije in strokovnjakom organizacij,
ki so pooblaščene za opravljanje epizootioloških, kliničnih in
laboratorijskih preiskav.
13. člen
Karantenski objekt predlaga in pripravi uvoznik,
imetnik ali drug uporabnik, ki uvaža pošiljko (v nadaljnjem
besedilu: imetnik).
Na zahtevo imetnika pregleda veterinarski inšpektor pripravljeni
karantenski objekt in ugotovi ali izpolnjuje pogoje.
Če ugotovi, da so izpolnjeni predpisani pogoji, izda imetniku
odločbo, s katero dovoli namestitev v karantenski objekt, določi
predpisane preiskave in organizacije, ki jih bodo opravile, ter
druge pogoje za karanteno.
IV. POGOJI ZA DELOVANJE
KARANTENSKEGA OBJEKTA
14. člen
Veterinarski inšpektor pripravi pred začetkom
karantene na predlog imetnika živali seznam delavcev, ki bodo
delali v karantenskem objektu.
Delavci, ki delajo v karantenskem objektu, v času trajanja
karantene ne smejo v druge reje, klavnice, živilsko predelovalne
obrate in kafilerije.
Veterinarski strokovni delavci ne smejo v karanteno, če so bili 30
dni pred karanteno, oziroma če so bili v času trajanja karantene v
stiku z živalmi, pri katerih je ugotovljena kužna bolezen iz tretje
skupine kužnih bolezni iz predpisa o razvrstitvi živalskih kužnih
bolezni, določitvi načina in postopka obveščanja ter določitvi
laboratorijskih testov in metod.
Veterinarskim strokovnim delavcem morajo biti pred vstopom v
karantenski objekt na voljo ustrezna obleka in obutev ter prostor
za osebno razkuževanje.
Higiensko-tehnična sredstva mora zagotoviti imetnik.
15. člen
Živali v karantenskem objektu morajo biti
razporejene tako, da so skupaj živali iz istega vozila ali
pošiljke. Veterinarski inšpektor lahko izjemoma dovoli drugačno
razporeditev živali. V času trajanja karantene se živali brez
dovoljenja veterinarskega inšpektorja ne smejo premeščati.
Če so v času trajanja karantene v isti objekt vhlevljene nove
živali, se živali, ki so bile že v karanteni, po opravljenih
preiskavah novoprispelih živali oddajo le v zakol, vendar le pod
pogojem, da v tem času niso kazale znakov bolezni iz tretje skupine
kužnih bolezni. Karantena za novo vhlevljene živali se podaljša do
njihovega zakola, tudi če so bili rezultati predpisanih preiskav
negativni. Tak objekt mora imeti urejeno ločeno zbiranje gnoja za
že vhlevljene in za novo vhlevljene živali.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora napraviti seznam
prispelih živali takoj po vhlevljenju. Živali morajo biti
predpisano označene.
16. člen
Vrči z mlekom iz karantenskega objekta, in pokrovi
zanje, morajo biti označeni s črko S. Preden prispe tako mleko v
mlekarno, mora biti o tem obveščen veterinarski strokovni delavec v
mlekarni.
Mleko iz karantenskih objektov je treba sterilizirati v
mlekarni.
17. člen
Če je gnoj živali, ki so v karanteni, ustrezno
pakiran, ga je dovoljeno odvažati iz karantenskega objekta po treh
mesecih po odpravi karantene. Druge odpadke je dovoljeno odvažati
do naprave za sežiganje takoj po odpravi karantene.
V. IZVAJANJE NADZORA
18. člen
O prihodu živali v karantenski objekt mora
pooblaščeni veterinarski strokovni delavec pisno, v roku 24 ur,
obvestiti veterinarskega inšpektorja in strokovne oziroma
pooblaščene organizacije, ki so po odločbi veterinarskega
inšpektorja zadolžene za jemanje vzorcev in opravljanje
preiskav.
V karantenskem objektu je treba voditi evidenco o
veterinarskosanitarnih posegih ter poginih, zakolih živali v sili
in usmrtitvah.
Veterinarsko-sanitarni pregled uvoženih pošiljk pri razkladanju
opravi pooblaščeni veterinarski strokovni delavec. Uvožene živali
in izvajanje preventivnih ukrepov med karanteno nadzoruje
veterinarski inšpektor.
Klinične preglede, zdravljenja, odvzem vzorcev in cepljenja
uvoženih živali med karanteno opravlja pooblaščena veterinarska
organizacija, ki jo z odločbo določi veterinarski inšpektor.
Odvzem vzorcev in cepljenja morajo biti opravljena v 10 dneh po
razkladanju uvoženih živali.
Diagnostične laboratorijske preiskave uvoženih živali, živalskega
semena, jajčnih celic, zarodkov in valilnih jajc opravi pooblaščeni
diagnostični laboratorij. O izidu preiskav mora pisno obvestiti
imetnika živali, veterinarskega inšpektorja in pooblaščene
veterinarske organizacije pred pretekom roka predpisanega trajanja
karantene. Poročilo o preiskavi mora vsebovati tudi strokovno
mnenje.
VI. PREISKAVE
19. člen
S patoanatomskimi in laboratorijskimi preiskavami
je treba ugotoviti vzrok pogina pri živalih, ki so poginile med
prevozom ali med karanteno.
Preiskave opravi pooblaščena veterinarska organizacija.
Posebno pozornost je treba posvetiti kužnim boleznim, ki so
pomembne za celo državo ter kužnim boleznim, ki jih določajo
mednarodni sporazumi in pogodbe.
20. člen
Uvožene plemenske živali morajo biti med karanteno
preiskane na bolezni, navedene v prilogi 1, ki je objavljena skupaj
s tem pravilnikom kot njegov sestavni del, oziroma so določene v
odločbi VURS.
21. člen
Uvožene živali, namenjene pitanju, ki se ne smejo
uporabljati za pleme, morajo biti med karanteno preiskane na
bolezni, navedene v prilogi 2, ki je kot njegov sestavni del
objavljena skupaj s tem pravilnikom, oziroma so določene v odločbi
VURS.
22. člen
Ikre zarod do mladic (7-9 cm) se klinično opazuje
in če ni opaziti kliničnih znakov bolezni, se lahko karantena zanje
ukine. Vodo je treba razkužiti s takim razkužilom, ki ne ogroža
okolja.
Mladice postrvskih vrst je treba klinično opazovati in opraviti
preiskave na virusno hemoragično septikemijo, infekciozno
hematopoetsko nekrozo, nekrozo trebušne slinavke in druge bolezni,
ki jih določi veterinarski inšpektor.
Mladice krapovskih vrst je treba klinično opazovati in opraviti
preiskave na spomladansko viremijo, vnetje ribjega mehurja in druge
bolezni, ki jih določi veterinarski inšpektor.
23. člen
Živali iz 7. člena tega pravilnika je treba ob
prispetju, preden se izpustijo v karantenski objekt, klinično
pregledati.
24. člen
Uvoženi en dan stari piščanci matične jate morajo
biti vakcinirani proti Marekovi bolezni že pred uvozom.
Če zboli manjše število pernatih živali, je treba vse poslati v
preiskavo, če pa zboli večje število živali (nad 5%), je treba
poslati v preiskavo 20 obolelih živali.
25. člen
Uvoženo seme, je treba preiskati z mikrobiološkimi
metodami na tiste povzročitelje kužnih bolezni, ki so določene z
odločbo VURS.
Uvoženo seme bikov je treba z mikrobiološkimi preiskavami preiskati
tudi na povzročitelje bruceloze, goveje genitalne
kampilobakterioze, trihomoniaze in mehurčastega izpuščaja pri
govedu (IBR-IPV).
26. člen
Glede na epizootiološko situacijo veterinarski
inšpektor določi še dodatne ukrepe v karanteni.
VII. TRAJANJE KARANTENE
27. člen
Karantena za uvožene kopitarje, goveda, ovce, koze,
prašiče, kunce, pse in mačke traja 30 dni.
Karantena za vse vrste uvoženih divjih živali traja 60 dni.
Karantena za uvožene kokošje, puranje jate ter jate gosi in rac,
laboratorijske živali, noje, plazilce in živali, ki se vzrejajo za
krzno, traja 21 dni.
Karantena za vse ostale uvožene pernate živali traja 45 dni.
Karantena za uvožene ribe, rake, akvarijske ribice, školjke in
polže traja do končanih predpisanih preiskav.
Karantena za uvožene čebele-matice in čebelje družine traja toliko
časa, dokler se s kliničnimi in laboratorijskimi preiskavami
(zimskih mrtvic, drobirja in zalege) ne ovrže prisotnosti
povzročiteljev bolezni. Ves čas poteka karantene se mora
preprečevati rojenje čebeljih družin.
Karantena za uvoženo živalsko seme traja do konca odrejenih
diagnostičnih preiskav, praviloma pa ne dlje kot 30 dni.
Plemenicam osemenjenim s semenom, pri katerem se ne opravijo
diagnostične preiskave v karanteni, se začno preiskovati vzorci
tkiv 30 dni po osemenitvi. Karantena za te plemenice se ukine, ko
so izvidi na v prilogi navedene bolezni za posamezne živali
negativni. Če se žival ne zabreji in če se ponovno osemeni s
semenom iste serije in istega plemenjaka, se karantena ne podaljša.
Če se žival ne zabreji in se osemeni s semenom istega plemenjaka
druge serije, oziroma se osemeni s semenom drugega plemenjaka, se
karantena podaljša.
Plemenicam v katere so bili presajeni uvoženi zarodki se začno
preiskovati vzorci tkiv 30 dni po presaditvi. Karantena za te
plemenice se ukine, ko so izvidi na v prilogi navedene bolezni za
posamezne vrste živali, negativni. Če se žival ne zabreji in če se
ponovno presadijo zarodki iste serije se karantena ne podaljša.
28. člen
Veterinarski inšpektor podaljša karanteno, če se na
podlagi kliničnih, patoanatomskih ali laboratorijskih preiskav sumi
na kužno bolezen pri uvoženih živalih.
29. člen
Veterinarski inšpektor podaljša karanteno v
naslednjih primerih:
če se ugotovi, da so živali bolne, ali da so živali okužene s
povzročitelji bolezni, ki jih določajo ta pravilnik ali drug
predpis;
če se ugotovi bolezen ali sum bolezni, ki še ni bila ugotovljena v
državi, bi pa lahko prizadela določeno vrsto živali;
če se ugotovi, da se je kužna bolezen pojavila v državi
izvoznici.
Veterinarski inšpektor z odločbo prepove promet živali, živalskega
semena, zarodkov in valilnih jajc, če med karanteno ugotovi, da
uvožena pošiljka ne izpolnjuje pogojev iz odločbe VURS in obstaja
nevarnost, da se kužna bolezen zanese v našo državo. S takšno
uvoženo pošiljko ravna v skladu z odločbo VURS, mednarodnim
sporazumom ali pogodbo.
30. člen
Ko preteče predpisano trajanje karantene in so
rezultati preiskav negativni, ter ni ugotovljena bolezen ali
nevarnost za širjenje bolezni in ko so izvršeni ukrepi iz 18. do
23. člena tega pravilnika, veterinarski inšpektor z odločbo odpravi
karanteno.
31. člen
Po končani karanteni je treba karantenski objekt
razkužiti. Razkužitev opravi pooblaščena veterinarska organizacija,
ki izda o opravljeni razkužitvi predpisano potrdilo. Če ostanejo
živali v istem objektu tudi po končani karanteni, se objekt razkuži
po izpraznitvi.
32. člen
Če veterinarski inšpektor v notranjem prometu
ugotovi, da so zdravstvena spričevala ali druga predpisana potrdila
za pošiljko pomanjkljiva ali da je iz krajev z nejasnimi
epizootiološkimi razmerami, ali če ugotovi, da dokumentov sploh ni,
in odredi, da mora imetnik obdržati pošiljko določen čas v
karanteni, veljajo glede te karantene določbe tega pravilnika.
VIII. KONČNI DOLOČBI
33. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik se preneha
uporabljati pravilnik o pogojih in trajanju karantene za uvožene
živali (Uradni list SFRJ, št. 6/88) in preneha veljati pravilnik o
izvajanju preventivnih ukrepov med karanteno (Uradni list SRS, št.
39/88).
34. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 30. junija 1999. |
|
Ciril Smrkolj l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
|
Pripeti dokumenti
Avtor: ZŽI