Pravilnik o veterinarski oznaki zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora, označevanju šarže in certificiranju - UL 94/99
Na podlagi sedemintridesete alinee 114. člena
zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96)
izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o veterinarski oznaki zdravstvene ustreznosti živil živalskega
izvora, označevanju šarže in certificiranju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen
pravilnika)
Ta pravilnik ureja veterinarsko označevanje
zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora (v nadaljnjem
besedilu: živila), označevanje šarže živil v procesu proizvodnje,
ter izdajanje potrdil o zdravstveni ustreznosti živil namenjenih
oddaji v promet za javno potrošnjo (v nadaljnjem besedilu:
certificiranje).
Z označevanjem iz prejšnjega odstavka se ugotavlja izvor živil,
zagotavlja njihova enostavna razpoznavnost ter skupaj s potrdilom
dokazuje, da so živila prešla zahtevano veterinarsko kontrolo in,
da so zdravstveno ustrezna.
2. člen
(veljavnost pravilnika)
Pravilnik velja za vsa živila, ki so v celoti
živalskega izvora ter za vsa živila, ki vsebujejo več kot 10% mesa,
polpripravljenih mesnih jedi ali mesnih izdelkov.
Pravilnik velja tudi za vsa živila ne glede na izvor, ki so
proizvedena v obratih, registriranih v skladu s predpisi o
veterinarstvu, in vsebujejo živila živalskega izvora.
3. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi za namen tega pravilnika
pomenijo:
1. Pristojni organ za veterinarstvo je Veterinarska uprava
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).
2. Uradni veterinar je doktor veterinarske medicine, ki ga
predstojnik VURS pooblasti za:
opravljanje veterinarsko-sanitarnih pregledov živali, surovin in
živil za javno potrošnjo;
opravljanje veterinarsko-sanitarnih pregledov opreme in obratov, v
katerih se proizvaja surovine ali živila oziroma daje v promet
živila za javno potrošnjo;
za izdajanje potrdil o zdravstveni ustreznosti živil.
3. Potrdilo o zdravstvenem stanju živil (v nadaljnjem besedilu:
veterinarsko potrdilo) je listina, s katero uradni veterinar
potrjuje zdravstveno ustreznost živil, ki so namenjena javni
potrošnji.
4. Mednarodno potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke živil (v
nadaljnjem besedilu: certifikat) je listina, s katero uradni
veterinar potrjuje zdravstveno ustreznost živil, ki so namenjena
izvozu.
5. Živilski obrat (v nadaljnjem besedilu: obrat) je:
zgradba, v kateri se opravlja dejavnosti klanja živali, zbiranja,
dodelave, obdelave, predelave, embaliranja, pakiranja,
preembaliranja, prepakiranja, hlajenja in skladiščenja surovin
živil, s pripadajočimi pomožnimi zgradbami in infrastrukturo, ter
celotnim območjem, ki pripada tej zgradbi;
obrat v sklopu skladišča ali drugih prostorov za opravljanje
dejavnosti trgovanja na debelo.
6. Proizvodno skladišče je prostor v sestavi obrata, kjer se lahko
hranijo samo živila oziroma surovine lastne proizvodnje.
7. Živila so sestavni deli živalskega telesa v surovem,
polpredelanem ali predelanem stanju in mleko, jajca, mesni, ribji,
mlečni in jajčni izdelki, ikre, med in drugi čebelji pridelki ter
izdelki iz rakov, školjk, polžev in žab, ki so namenjeni za
prehrano ljudi.
8. Oddaja v promet za javno potrošnjo je vsaka oddaja živil po
končani proizvodnji, razen lastne domače porabe, ko je uradni
veterinar ugotovil, da so živila zdravstveno ustrezna, ter zanje
izdal potrdilo o zdravstveni ustreznosti. Za živila, ki so
opremljena z oznako zdravstvene ustreznosti, vendar zanje ni izdano
potrdilo o zdravstveni ustreznosti, se šteje, da so namenjena javni
potrošnji. Za živila, skladiščena v registriranem obratu, se šteje,
da so oddana v promet, če je za njih izdano potrdilo o zdravstveni
ustreznosti.
9. Sledljivost pomeni možnost slediti surovinam oziroma živilom od
izvora do končnega porabnika.
10. Proizvodna serija je količina enakih živil oziroma surovin,
pridobljenih v določenem obdobju - času (na primer enodnevna
proizvodnja) in označenih z določenimi oznakami, ki jih spremlja
eno ali več potrdil o zdravstvenem stanju. Proizvodno serijo
sestavlja ena ali več proizvodnih šarž.
11. Proizvodna šarža je določena količina surovin ali živil, ki so
enako sestavljena, obdelana v istih strojih oziroma z isto opremo
pod enakimi pogoji v enem proizvodnem procesu, ki jo spremlja
največ eno potrdilo o zdravstveni ustreznosti. Potrdilo o
zdravstveni ustreznosti se lahko izda za več šarž skupaj.
12. Embaliranje je zaščita z zavijanjem v osnovni ovoj ali ovitek
(npr. klobase), oziroma spravljanje v ustrezne posode, pri čemer
pride živilo v neposredni stik z ovojem ali posodo.
13. Embalaža je osnovni ovoj ali ovitek oziroma ustrezna posoda, ki
pride v neposredni stik z živilom.
14. Pakiranje je dajanje živil v transportno embalažo (v nadaljnjem
besedilu: paket) za oddajo v promet.
15. Preembaliranje je postopek, s katerim se embalirano surovino
oziroma živilo pred oddajo v promet ponovno embalira in po potrebi
pakira.
16. Živila z majhnim odstotkom mesa, polpripravljenih mesnih jedi
ali mesnih izdelkov so živila, za katere je bilo kot surovinski
sestav pri proizvodnji uporabljeno največ 10% mesa,
polpripravljenih mesnih jedi ali mesnih izdelkov.
II. OZNAČEVANJE ŠARŽE
4. člen
(označevanje)
Proizvajalec je dolžan označiti vsako embalažno
enoto živila z jasno oznako šarže tako, da je možna identifikacija
živila in nesporna povezava z veterinarskim potrdilom o zdravstveni
ustreznosti živila.
III. VETERINARSKA OZNAKA
ZDRAVSTVENE USTREZNOSTI
5. člen
(obveznost označevanja)
Živila morajo biti opremljena z veterinarsko oznako
zdravstvene ustreznosti (v nadaljnjem besedilu: veterinarska
oznaka), ko se dajo v promet za javno potrošnjo. Veterinarska
oznaka mora biti čitljiva, neizbrisna in njeni znaki zlahka
razločljivi. Oznaka mora biti na samem živilu oziroma na
embalaži.
6. člen
(označevanje paketov)
Kadar so posamezne embalažne enote živila pakirane
skupaj ter namenjene nadaljnji obdelavi, predelavi, prepakiranju
ali vgradnji v druga živila, zadostuje, da se veterinarsko oznako
uporabi le za skupno pakiranje, pri čemer mora biti oznaka
nameščena tako, da se ob odpiranju paketa uniči.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za meso v trupih, polovicah in
četrtinah ter v manjših kosih, ki morajo ne glede na namembnost
vedno nositi lastno veterinarsko oznako na samem mesu ali
embalaži.
7. člen
(veljavnost veterinarske
oznake)
Veterinarska oznaka je veljavna le v primeru, da je
za živilo izdano veterinarsko potrdilo. Živila v prometu mora
spremljati kopija veterinarskega potrdila ali pa komercialni
dokument proizvajalca živila, na katerem je jasno označena številka
veterinarskega potrdila.
Originalna veterinarska potrdila se hranijo v obratu, katerega
registrska številka je na veterinarski oznaki, kopije pa pri
uradnem veterinarju, ki opravlja veterinarsko sanitarne preglede v
obratu.
8. člen
(nameščanje oznake)
Veterinarska oznaka se namesti na:
živilo tako, da se odtisne s pečatom, žigom, vročim žigom ali
namesti neodstranljivo ploščico iz odpornega materiala, ki
izpolnjuje vse higienske zahteve;
na embalažo tako, da se natisne, odtisne s pečatom oziroma žigom
ali nalepi etiketo z veterinarsko oznako;
na paket tako, da se natisne, odtisne s pečatom oziroma žigom,
nalepi etiketo z veterinarsko oznako ali namesti neodstranljivo
ploščico iz odpornega materiala, ki izpolnjuje vse higienske
zahteve.
Na pakete iz kartona ni dovoljeno natiskati oznake zdravstvene
ustreznosti.
Podrobnejše pogoje o nameščanju veterinarske oznake na živila in
pakete predpiše minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano.
9. člen
(oblika veterinarske
oznake)
Industrijski obrati lahko uporabljajo ovalne,
obrtniški obrati pa le okrogle veterinarske oznake.
Obrati za zbiranje, obdelavo in predelavo uplenjene divjadi
uporabljajo peterokotno veterinarsko oznako.
10. člen
(veterinarska oznaka za
industrijske obrate)
Ovalna veterinarska oznaka mora imeti v zgornjem
delu jasno čitljivo besedilo »SLOVENIJA (ali skrajšano
»SI«)«, pod tem pa registrsko številko
obrata.
Veterinarska oznaka mora biti dolga 6,5 cm in široka 4,5 cm. Črke
morajo biti velike 0,8 cm, številke pa 1 cm.
Veterinarske oznake na embalaži so lahko manjše, vendar ne manj kot
1 cm dolge pri čemer mora biti razmerje med dolžino in širino enako
kot v prejšnjem odstavku, in dobro čitljive.
Na paketu iz kartona je lahko le oštevilčena etiketa z veterinarsko
oznako, ki mora biti nameščena tako, da se pri odpiranju obvezno
uniči. Če se etiketa ne uniči, je treba uničiti paket.
11. člen
(veterinarska oznaka za obrtniške
obrate)
Okrogla veterinarska oznaka mora imeti v zgornjem
delu jasno čitljiv naziv upravne enote, pod tem pa registrsko
številko obrata.
Veterinarska oznaka mora imeti premer 4,5 cm. Črke in številke
morajo biti velike 0,8 cm.
Veterinarske oznake na embalaži so lahko manjše, vendar ne manj kot
0,8 cm v premeru, in dobro čitljive.
Na paketu iz kartona je lahko le oštevilčena etiketa z veterinarsko
oznako, ki mora biti nameščena tako, da se pri odpiranju obvezno
uniči. Če se etiketa ne uniči, je treba uničiti paket.
12. člen
(veterinarska oznaka za obrate za
zbiranje, obdelavo in predelavo uplenjene divjadi)
Peterokotna veterinarska oznaka se uporablja
izključno za označevanje mesa uplenjene divjadi. Je simetrična, vrh
oznake je zgoraj, velikost pa je določena z očrtanim krogom premera
6,5 cm. Zgoraj je oznaka »SI«, pod tem pa registrska
številka obrata. Črke morajo biti velike 0,8 cm, številke pa 1
cm.
13. člen
(označevanje v kmetijskih
obratih)
Za živila, proizvedena v kmetijskih obratih, ne
veljajo določbe 4. do 9. člena tega pravilnika.
Na mestih, kjer se taka živila dajejo v promet (lastne prodajalne,
tržnice) mora biti na vidnem mestu registrska številka obrata in
polni naziv obrata. Na voljo mora biti dokumentacija o opravljenem
veterinarsko-sanitarnem pregledu in potrdilo o zdravstveni
ustreznosti živila, ki se daje v promet.
14. člen
(veterinarska oznaka prepovedi
dajanja v promet)
Živila, za katere velja prepoved dajanja v promet,
se označijo na samem živilu embalaži ali paketu z oznako iz 10.
oziroma 11. člena tega pravilnika, ki je prečrtana v diagonalni
smeri z dvema vzporednima ravnima črtama, ki sta med seboj
oddaljeni najmanj 1 cm pri čemer vsaka dvakrat preseka rob oznake
in sega 1 cm preko njega.
Če se sme živilo iz prejšnjega odstavka na predpisan način
predelati ali obdelati, se to navede v veterinarskem potrdilu
oziroma certifikatu. Navedejo se tudi razlogi namestitve
veterinarske oznake iz prejšnjega odstavka. Takšne veterinarske
oznake oziroma certifikate je dovoljeno odstraniti le z dovoljenjem
in pod nadzorom uradnega veterinarja.
15. člen
(pravila označevanja)
Živilo mora biti ob oddaji v promet označeno z
veterinarsko oznako obrata iz katerega se je živilo dalo v promet,
ne glede na to, kje je bilo proizvedeno, embalirano ali
preembalirano. Iz celotne dokumentacije o živilu mora biti
zagotovljena sledljivost, evidenco o tem pa nadzira uradni
veterinar, ki dovoljuje promet z živilom.
Če se živila ne pošiljajo iz enega obrata v drug obrat z namenom
dajanja v promet, se uporabljajo določbe 7. člena tega
pravilnika.
16. člen
(obvezno dodatno označevanje
živil)
Na določenih živilih morajo biti poleg veterinarske
oznake še naslednje označbe:
1. besedilo surovo mleko za surovo mleko, namenjeno neposredni
prehrani ljudi;
2. besedilo izdelano s surovim mlekom za mlečne izdelke, izdelane
iz surovega mleka, pri katerih proizvodni proces ne vključuje
toplotne obdelave, vključno s termizacijo;
3. vrsto uporabljene toplotne obdelave na koncu proizvodnega
procesa pri termično obdelanem mleku in mlečnih izdelkih iz
termično obdelanega mleka;
4. rok trajanja oziroma datum uporabnosti na mlečnih izdelkih, pri
katerih se lahko pojavi rast mikroorganizmov;
5. jasno označen rok uporabnosti na zamrznjenem mesu za izdelavo
mesnih izdelkov;
6. vrste mesa, uporabljene za mesni izdelek, na mesnih izdelkih,
pri katerih iz komercialne deklaracije to ni razvidno;
7. datum proizvodnje na živilih, ki se pošiljajo na embaliranje
oziroma preembaliranje pri čemer mora imeti uradni veterinar
podatke o roku oziroma datumu uporabnosti.
IV. CERTIFICIRANJE
17. člen
(pristojnost za izdajanje
certifikatov in veterinarskih potrdil)
Certifikat oziroma veterinarsko potrdilo lahko izda
le uradni veterinar.
VURS mora zagotoviti, da imajo uradni veterinarji ustrezno znanje
iz veterinarske zakonodaje o živilih in surovinah živalskega
izvora, in da so seznanjeni s pravili izdajanja certifikatov
oziroma veterinarskih potrdil in o vseh testih in preiskavah, ki
jih je treba izvesti odvisno od vrste živila, ki se daje v
promet.
VURS založi, natisne in dostavlja obrazce certifikatov in
veterinarskih potrdil uradnim veterinarjem.
18. člen
(odgovornost VURS)
VURS mora skrbeti za verodostojnost izdajanja
certifikatov in veterinarskih potrdil, predvsem s tem, da
zagotavlja, da so uradni veterinarji:
nepristranski in da nimajo neposrednega ekonomskega interesa z
obrati ali v zvezi z živili, za katera se izdaja certifikat oziroma
veterinarsko potrdilo;
da se zavedajo pomembnosti vsebine vsakega certifikata oziroma
veterinarskega potrdila, ki ga podpišejo.
Certifikati morajo biti izdani vsaj v jeziku, ki ga razume uradni
veterinar, ki izdaja certifikat, in v jeziku države uvoznice.
VURS mora imeti možnost, da na podlagi izdanega certifikata oziroma
veterinarskega potrdila ugotovi, kateri uradni veterinar ga je
izdal.
19. člen
(nadzorstvo in preprečevanje
prevar)
VURS mora zagotoviti preglede in kontrolne ukrepe
za preprečevanje izdajanja napačnih ali zavajajočih certifikatov
oziroma veterinarskih potrdil ali goljufij v proizvodnji živil.
Če VURS ugotovi nepravilnosti iz prejšnjega odstavka, lahko začasno
prepove uradnemu veterinarju izdajanje certifikatov oziroma
veterinarskih potrdil, ali pooblastilo prekliče.
Če uradni veterinar zavestno izda goljufiv certifikat ali
veterinarsko potrdilo, mora VURS izvesti vse možne ukrepe, da ta
veterinar dejanja ne more ponoviti.
Če posameznik ali nosilec dejavnosti proizvodnje živil zlorabi
certifikat oziroma veterinarsko potrdilo za ponarejanje, mora VURS
izvesti vse potrebne ukrepe, da se zagotovi, da ta posameznik ali
nosilec dejavnosti dejanja ne more ponoviti. Tak ukrep je lahko
tudi začasna prepoved nadaljnjega izdajanja ali potrjevanja
certifikatov oziroma veterinarskih potrdil.
20. člen
(osnovna pravila izdajanja
certifikatov)
Uradni veterinar ne sme potrditi podatkov v
certifikatu oziroma veterinarskem potrdilu, ki jih ne pozna oziroma
ni prepričan o njihovem pomenu.
Uradni veterinar ne sme podpisati praznega ali nepopolno
izpolnjenega obrazca certifikata, prav tako ne sme podpisati
obrazca za živila ali surovine, ki jih ni pregledal ali so šli mimo
njegove kontrole.
Če uradni veterinar podpiše certifikat oziroma veterinarsko
potrdilo na osnovi drugega certifikata ali potrdila, mora imeti te
dokumente pred podpisom.
Uradni veterinar lahko na certifikatu oziroma veterinarskem
potrdilu potrdi tudi podatke:
ki jih zagotovi druga oseba, ki dela pod nadzorstvom uradnega
veterinarja in ima pooblastilo VURS pod pogojem, da lahko zagotovi
zanesljivost podatkov;
ki jih pridobi na podlagi uradnih sistematskih programov nadzorstva
(monitoringov), ki se izvajajo skladno z veterinarskimi
predpisi.
Certifikat mora biti izdan na enem listu papirja, barva tiska mora
biti različna od barve podpisa uradnega veterinarja in pečata. Izda
se samo en primerek dokumenta, torej samo original certifikata, ki
spremlja pošiljko živil čez državno mejo. Uradni veterinar si mora
napraviti fotokopijo vsakega izdanega certifikata in jo hraniti v
arhivu najmanj 2 leti zaradi evidence.
Veterinarsko potrdilo mora biti izdano na enem listu papirja, barva
tiska mora biti različna od barve podpisa uradnega veterinarja in
pečata. Original se izda nosilcu dejavnosti, kopijo pa mora uradni
veterinar hraniti v arhivu najmanj dve leti.
V. PREHODNI IN KONČNI
DOLOČBI
21. člen
(prehodne določbe)
Industrijski obrati, ki so registrirani tudi za
izvoz, morajo uporabljati oznako iz prvega odstavka 10. člena tega
pravilnika od 1. januarja 2000 dalje, v skladu s tem
pravilnikom.
Ostali obstoječi obrati lahko dosedanje veterinarske oznake, brez
navedbe besede »SLOVENIJA (ali skrajšano
»SI«)«, uporabljajo do pridobitve odločbe o
kategorizaciji, oziroma najdlje do 25. novembra 2002.
22. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
| Ljubljana, dne 17. novembra
1999. |
|
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ciril Smrkolj l. r. |
Avtor: ZŽI