Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu - UL 43/2004
Na podlagi 7. in 8. točke 42. člena Zakona o vinu
in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97
in 16/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v
soglasju z ministrom za zdravje
P R A V I L N I K
o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o
dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za
pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih
proizvodov v prometu*
I. VSEBINA PRAVILNIKA
1. člen
(splošne določbe)
Ta pravilnik določa pogoje, ki jih mora
izpolnjevati grozdje pridelano v Republiki Sloveniji za predelavo v
vino, ter pogoje glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov
iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: drugi proizvodi) v
prometu, kot tudi tehnološke postopke in enološka sredstva, ki so
dovoljena v Republiki Sloveniji pri pridelavi vina, mošta in drugih
proizvodov.
2. člen
(prepoved dajanja v promet)
(1) Grozdje, vino, mošt in drugi proizvodi, ki ne
izpolnjujejo predpisanih pogojev glede kakovosti, se ne smejo
dajati v promet.
(2) Grozdje, vino, mošt in drugi proizvodi pri katerih so bili
uporabljeni nepredpisani tehnološki postopki in enološka sredstva,
se ne smejo dajati v promet.
(3) Pridelki, katerih dejanska kakovostna stopnja odstopa od
označene, se ne smejo dajati v promet, razen če se pridelovalec sam
odloči za uvrstitev pridelka v kakovostno stopnjo za katero so
zahtevani manj strogi pogoji (v nadaljnjem besedilu:
deklasiranje).
(4) Pokvarjeni pridelki oziroma pridelki z napako ne smejo biti v
prometu.
II. PRIDELKI
3. člen
(pridelki)
Izrazi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji
pomen:
1. Pridelki so grozdje, grozdni mošt, vinski mošt, novo vino, ki še
vre, vino, delno prevreti mošt iz sušenega grozdja, mistela,
zgoščen grozdni mošt, rektificiran zgoščen grozdni mošt, grozdni
sok in zgoščen grozdni sok. Vsi pridelki morajo biti vpisani v
register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu:
register).
2. Grozdje je sadež vinske trte, pridelan na absolutnih
vinogradniških legah iz priporočenih in dovoljenih sort vinske trte
za določeno pridelovalno območje (v nadaljnjem besedilu: vinorodno
območje), ki dosega predpisano sladkorno stopnjo ter ostale
predpisane parametre in se uporablja za pridelavo grozdnega mošta
in vina. Za pridelavo v vino se uporablja zrelo ali rahlo posušeno
grozdje, ki se lahko drozga ali stisne z običajno kletarsko opremo,
pri čemer lahko spontano poteče alkoholno vrenje.
Grozdje pridelano v Republiki Sloveniji, ki je namenjeno za
pridelavo vina, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
biti mora pridelano znotraj vinorodnega območja iz sort žlahtne
vinske trte;
biti mora ustreznega zdravstvenega stanja, kar pomeni, da je
najmanj 50% zdravega grozdja;
biti mora enakomerno dozorelo, v primeru prisotnosti nedozorelih
grozdov, se le-ti ne smejo pridelati v vino;
biti mora brez primesi organskega ali anorganskega porekla, kar pa
ne velja za morebiten dodatek sredstev za žveplanje;
biti mora potrgano v skladu s predpisom, ki ureja kontrolo
kakovosti grozdja v času trgatve.
Količina pridelka ne sme presegati za posamezno kakovostno stopnjo
predpisanih največjih pridelkov vina v litrih na hektar površine
zasajene z vinsko trto (v nadaljnjem besedilu: hektarskih
pridelkov).
Sladkorna stopnja grozdja ob trgatvi mora dosegati minimalno
predpisano sladkorno stopnjo za posamezno vinorodno območje, ki
omogoča predelavo v vino.
Za preračunavanje sladkornih stopenj oziroma koncentracij naravnega
alkohola se uporablja korelacijska tabela med gostoto mošta (v
g/cm3), relativno gostoto, sladkorno stopnjo mošta (v (Oe in v
g/l),% saharoze (v m/m) in alkoholom v vinu (v vol.%), ki je kot
Priloga I sestavni del tega pravilnika.
Od zadnje uporabe sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi in
škodljivci mora preteči najmanj toliko časa, kot ga predpisuje
proizvajalec sredstva za karenčno obdobje.
Po drozganju oziroma stiskanju grozdja lahko spontano poteče
alkoholno vrenje.
3. Grozdni mošt je tekoč pridelek, katerega volumenski delež
dejanskega alkohola je največ 1% in je pridobljen iz grozdja brez
ali s pomočjo fizikalnih postopkov.
4. Delno prevret grozdni mošt (v nadaljnjem besedilu: vinski mošt)
je tekoč pridelek, katerega volumenski delež dejanskega alkohola je
najmanj 1% in največ 3/5 skupnega alkohola.
Za vinski mošt se ne šteje vrhunsko vino z zaščitenim geografskim
poreklom posebnih kakovosti in njemu enakovredno vino, ki ni
pridelano v Republiki Sloveniji, katerega volumenski delež
dejanskega alkohola je več kot 4,5%, vendar manj kot 3/5 skupnega
alkohola.
5. Novo vino, ki še vre, je pridelek, kjer alkoholno vrenje še ni
zaključeno in vino še ni oddeljeno od droži in katerega volumenski
delež dejanskega alkohola je več kot 3/5 skupnega alkohola.
6. Vino je pridelek, pridobljen s popolnim ali delnim alkoholnim
vrenjem drozge ali mošta, pridelanega iz grozdja žlahtne vinske
trte.
7. Delno prevret grozdni mošt iz sušenega grozdja je tekoč
pridelek, pridobljen z delnim alkoholnim vrenjem iz sušenega
grozdja, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev pred
alkoholnim vrenjem je najmanj 272 g/l in katerega volumenski delež
naravnega in dejanskega alkohola je najmanj 8%.
Mošt iz prejšnjega odstavka se sme uporabljati le za pridelavo
posebnih vin, razen naravnih sladkih vin, znotraj vinorodnega
območja pridelave grozdja.
8. Sveži grozdni mošt, ki mu je bilo vrenje ustavljeno z dodatkom
alkohola (v nadaljnjem besedilu: mistela) je pridelek z volumenskim
deležem dejanskega alkohola najmanj 12% in največ 15%. Mistelo
pridobimo tako, da se neprevretemu grozdnemu moštu, ki ima
volumenski delež naravnega alkohola najmanj 8,5% in je pridelan
izključno iz priporočenih in dovoljenih sort, doda:
nevtralni alkohol, ki ima poreklo iz vinske trte in ima volumenski
delež dejanskega alkohola najmanj 95% ali
vinski destilat, ki ima volumenski delež dejanskega alkohola
najmanj 52% in največ 80%.
9. Zgoščen grozdni mošt (v nadaljnjem besedilu: ZGM) je
nekarameliziran pridelek iz grozdnega mošta, pridobljen z delno
dehidracijo grozdnega mošta z vakuumom ali z zmrzovanjem vode v
moštu, vendar brez uporabe neposrednega segrevanja. ZGM ima masni
delež sladkorja, določen z refraktometrom pri temperaturi 20 (C,
več kot 50,9%. Volumenski delež dejanskega alkohola je lahko največ
1%.
Grozdni mošt, iz katerega se pridobiva ZGM, mora imeti volumenski
delež naravnega alkohola najmanj 6,3%, razen za območje vinorodne
dežele Primorske najmanj 8,5%.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ima lahko grozdni mošt, ki
ni pridelan v Republiki Sloveniji, iz katerega se pridobiva ZGM
nižji volumenski delež naravnega alkohola, če je ta v skladu s
predpisom države pridelovalke, vendar v nobenem primeru manj kot
5%.
ZGM se uporablja za:
pridelavo penečih vin,
pridelavo mešanih pijač, ki vsebujejo določen delež vina,
povečanje volumenskega deleža naravnega alkohola ali dosladkanje (v
nadaljnjem besedilu: obogatitev) pri vinu, razen pri vrhunskem
vinu,
slajenje vina in
pridelavo grozdnega soka.
ZGM, ki je pridobljen izključno iz grozdnega mošta določenega
vinorodnega območja v Republiki Sloveniji, ki je manjše ali enako
vinorodnemu okolišu, se imenuje zgoščen grozdni mošt z zaščitenim
geografskim poreklom (v nadaljnjem besedilu: ZGM ZGP) . Zgoščevanje
grozdnega mošta za namene pridelave ZGM ZGP mora potekati znotraj
vinorodnega okoliša v Republiki Sloveniji, izjemoma pa lahko
minister pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister)
na podlagi vloge pridelovalca grozdja ali vina za določeno količino
grozdnega mošta dovoli zgoščevanje izven vinorodnega okoliša.
10. Rektificiran zgoščen grozdni mošt (v nadaljnjem besedilu: RTK)
je tekoč nekarameliziran pridelek, kateremu so izločene vse
sestavine mošta, razen sladkorja. Pridobljen je brez uporabe
neposrednega segrevanja in razkisan z metodo razkisa, ki je
predpisana s tem pravilnikom. Masni delež sladkorja v RTK, določen
z refraktometrom pri temperaturi 20 (C, mora biti najmanj
61,7%.
RTK mora izpolnjevati naslednje pogoje:
volumenski delež dejanskega alkohola mora biti manjši kot 1%;
pH vrednost mora biti manjša kot 5 pri sladkorni stopnji 239,2
g/l;
optična gostota (merjena pri 425 nm, debelina kivete 10 mm) mora
biti manjša od 0,1 pri sladkorni stopnji 239,2 g/l;
indeks Folin-Ciocalteu mora biti manjši kot 6,00 pri sladkorni
stopnji 239,2 g/l;
koncentracija saharoze mora biti pod mejo zaznavnosti;
koncentracija skupnih kislin (izražena v miliekvivalentih na
kilogram skupnih sladkorjev) mora biti manjša kot 15 mekv/kg
skupnih sladkorjev;
koncentracija skupnega žveplovega dioksida mora biti manjša kot 25
mg/kg skupnih sladkorjev;
koncentracija skupnih kationov mora biti manjša kot 8 mekv/kg
skupnih sladkorjev;
specifična elektrolitska prevodnost pri sladkorni stopnji 239,2 g/l
in pri temperaturi 20 (C mora biti manjša kot 120 µS/cm;
koncentracija HMF mora biti manjša kot 25 mg/kg skupnih
sladkorjev;
koncentracija mezoinozitola mora biti v sledovih.
11. Grozdni sok je nefermentiran tekoč pridelek, ki je primeren za
prehrano ljudi in je pridobljen:
iz svežega grozdja,
iz grozdnega mošta,
z razredčevanjem iz ZGM ali
z razredčevanjem iz zgoščenega grozdnega soka.
Volumenski delež dejanskega alkohola v grozdnem soku je lahko
največ 1%.
12. Zgoščeni grozdni sok je nekarameliziran pridelek, ki je
pridobljen z delno dehidracijo grozdnega soka, brez uporabe
neposrednega segrevanja. Masni delež sladkorja v zgoščenem grozdnem
soku, določen z refraktometrom pri temperaturi 20 (C, je več kot
50,9%.
Volumenski delež dejanskega alkohola v zgoščenem grozdnem soku je
lahko največ 1%.
III. VINORODNE CONE
4. člen
(1) Vinorodna cona je območje v Evropski uniji
znotraj katerega veljajo enaki pogoji glede pridelave pridelkov in
uporabe tehnoloških postopkov in enoloških sredstev, kot to
določajo predpisi Evropske unije, ki urejajo kakovost in enološke
postopke in sredstva.
(2) Pridelkov iz različnih vinorodnih con med seboj ni dovoljeno
mešati.
(3) Vinorodna območja Republike Slovenije se uvrščajo v vinorodno
cono B, razen območje vinorodne dežele Primorske, ki sodi v
vinorodno cono CII.
IV. ALKOHOLI
5. člen
(alkoholi)
(1) Volumenski delež dejanskega alkohola v % pomeni
število prostorninskih delov čistega alkohola, ki jih pri
temperaturi 20 (C vsebuje 100 prostorninskih delov pridelka.
(2) Volumenski delež potencialnega alkohola v % pomeni število
prostorninskih delov čistega alkohola pri temperaturi 20 (C, ki
lahko nastane s popolnim povretjem sladkorjev, ki jih vsebuje 100
prostorninskih delov pridelka pri tej temperaturi.
(3) Volumenski delež skupnega alkohola v % pomeni vsoto dejanskega
in potencialnega alkohola.
(4) Volumenski delež naravnega alkohola v% pomeni delež skupnega
alkohola v prostorninskih delih, ki ga vsebuje proizvod pred
kakršnokoli obogatitvijo.
V. REDUCIRAJOČI SLADKORJI
6. člen
(reducirajoči sladkorji)
(1) Reducirajoči sladkorji so preostali nepovreti
sladkor. Količina reducirajočih sladkorjev v vinu je količina
kemijsko določenih reducirajočih snovi v vinu in se podaja v gramih
na liter (g/l).
(2) Odstopanja med analizno izmerjenimi in deklariranimi vrednostmi
koncentracije reducirajočih sladkorjev so lahko naslednja:
pri grozdnem moštu, pri ZGM in pri RTK ne sme odstopati od
označenih vrednosti;
pri vinskem moštu za največ ( 30 g/l;
pri suhih vinih za največ ( 1 g/l;
pri polsuhih vinih za največ ( 2 g/l;
pri polsladkih vinih za največ ( 3 g/l;
pri sladkih vinih za največ ( 5 g/l.
VI. DOVOLJENI TEHNOLOŠKI POSTOPKI IN
ENOLOŠKA SREDSTVA
7. člen
(splošno o tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih)
(1) Tehnološki postopki (v nadaljnjem besedilu:
enološki postopki) in enološka sredstva so postopki in sredstva, s
katerimi se zagotavlja pravilna vinifikacija in ohranitev
pridelkov. Dovoljeni so pri predelavi, pridelavi, vinifikaciji,
zorenju, pripravi na stekleničenje in vstekleničenju vseh
pridelkov. Enološke postopke lahko izvaja samo pridelovalec grozdja
in vina, ki prijavlja pridelek v register.
(2) Uporabljati se sme le predpisane enološke postopke in sredstva
v predpisanem obsegu. Enološki postopki in sredstva se ne smejo
uporabljati tako, da vplivajo negativno na zdravje ljudi oziroma na
senzorične lastnosti pridelkov. Za posamezne pridelke in njihove
posamezne kakovostne stopnje je lahko predpisan ožji izbor
enoloških postopkov in sredstev oziroma dodatni pogoji za uporabo
le-teh.
(3) Čistost enoloških sredstev in aktivnih snovi mora biti v skladu
s predpisi, ki urejajo enološka sredstva. Za posamezna enološka
sredstva, za katera čistost ni predpisana s predpisi iz prejšnjega
stavka, se uporabljajo določila Mednarodne organizacije za trto in
vino (v nadaljnjem besedilu: OIV), katere članica je tudi Republika
Slovenija.
(4) Enološko sredstvo mora imeti na embalaži natančno navedeno
vsebnost aktivnih snovi.
(5) Enološka sredstva se morajo hraniti v prostorih, ki so ločeni
od prostorov za pridelavo vina in v skladu z navodili proizvajalca
enološkega sredstva na način, da enološko sredstvo ohranja
lastnosti in nima škodljivega vpliva na zdravje ljudi oziroma na
okolje.
(6) Enološkim sredstvom je prepovedano dodajati vodo, razen če je
za določena enološka sredstva pogoj za njihovo uporabo in
delovanje, da se mešajo ali raztapljajo v točno določeni količini
vode.
(7) Minister v soglasju z ministrom za zdravje lahko odobri v
eksperimentalne namene uporabo tudi drugih enoloških postopkov in
sredstev za največ tri leta, če količine ne presegajo 50.000 litrov
vina na posamezni poskus.
(8) Pred iztekom poskusnega obdobja iz prejšnjega odstavka
raziskovalna institucija ali pridelovalec pošlje obema
ministrstvoma poročilo o rezultatih poskusa. Minister lahko v
soglasju z ministrom za zdravje odobri podaljšanje za največ tri
leta in določi količino vina za namene poskusa.
8. člen
(enološki postopki in sredstva, ki so dovoljena pri pridelavi
grozdnega mošta, ki je namenjen pridobivanju RTK)
Pri pridelavi grozdnega mošta, ki je namenjen
pridobivanju RTK so dovoljeni naslednji enološki postopki in
sredstva:
1. zračenje;
2. obdelava s toploto;
3. centrifugiranje in filtracija z ali brez uporabe filtracijskega
sredstva, pod pogojem, da v tako obdelanem pridelku ne ostajajo
nezaželeni ostanki;
4. uporaba SO(2 )(lahko se uporabljajo različne oblike: plin SO(2),
kalijev metabisulfit (K(2)S(2)O(5)) in žveplova (IV) kislina (5 do
6% raztopina H(2)SO(3));
5. odstranjevanje SO(2) s pomočjo fizikalnokemijskih postopkov;
6. obdelava z ogljem za enološko uporabo;
7. uporaba kalcijevega karbonata, ki lahko vsebuje manjše količine
dvojne kalcijeve soli L (+) vinske in L (-) jabolčne kisline in
8. uporaba ionskih izmenjalnih kolon.
9. člen
(enološki postopki in sredstva, ki so dovoljena pri predelavi
svežega grozdja in pridelavi grozdnega mošta, vinskega mošta, delno
prevretega grozdnega mošta iz sušenega grozdja, ZGM in novega vina,
ki še vre)
(1) Pri predelavi svežega grozdja in pri pridelavi
grozdnega mošta, vinskega mošta, delno prevretega grozdnega mošta
iz sušenega grozdja, ZGM in novega vina, ki še vre, so dovoljeni
naslednji enološki postopki in sredstva:
1. zračenje ali dodatek kisika;
2. obdelava s toploto;
3. centrifugiranje in filtracija z ali brez uporabe inertnega
filtracijskega sredstva, pod pogojem, da v pridelkih ne ostajajo
nezaželeni ostanki inertnega filtracijskega sredstva;
4. uporaba CO(2) oziroma argona oziroma dušika, z namenom
ustvarjanja inertne atmosfere in zaščite pridelka pred
oksidacijo;
5. uporaba vinskih kvasovk;
6. uporaba enega ali več naslednjih sredstev, ki pospešujejo rast
in razmnoževanje vinskih kvasovk:
dodatek diamonijevega fosfata ali amonijevega sulfata,
dodatek amon sulfita ali amon disulfita,
dodatek tiamin hidroklorida;
7. uporaba žveplovega dioksida (SO(2)), kalijevega metabisulfita
(K(2)S(2)O(5)) in žveplove (IV) kisline (H(2)SO(3)) največ do take
količine, da je koncentracija skupnega SO(2) v vinu v skladu s
predpisanimi omejitvami za posamezne kakovostne razrede vin, ki so
kot Priloga II, sestavni del tega pravilnika;
8. odstranjevanje SO(2) s fizikalnimi postopki in z desulfitacijo s
kalcijevim oksidom v posebni desulfitacijski koloni;
9. čiščenje ali lepšanje z uporabo enega ali več naslednjih
enoloških sredstev:
želatina primerna za prehrano,
ribji mehur,
kazein in kalijev kazeinat (posneto mleko),
jajčni beljak,
bentonit in kaolin,
silicijev dioksid kot gel ali koloidna raztopina,
tanini,
pektolitični encimi in
encimski preparat beta-glukanaze le v primeru, da opravljen test na
prisotnost beta-glukana kaže pozitiven rezultat;
10. uporaba sorbinske kisline ali kalijevega sorbata;
11. uporaba vinske kisline za dokisanje;
12. za popravek kisline (v nadaljnjem besedilu: kemijski razkis) je
dovoljena uporaba enega ali več sredstev:
nevtralni kalijev tartrat,
kalijev dikarbonat ali kalijev hidrogen karbonat,
kalcijev karbonat, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne
kalcijeve soli L (+) vinske in L (-) jabolčne kisline,
kalcijev tartrat,
homogeni pripravek vinske kisline in kalcijevega karbonata v
ekvivalentnih deležih v obliki drobnega prahu;
13. uporaba preparata celičnih sten kvasnih celic največ do 40
g/hl;
14. uporaba PVPP (polivinilpolipirolidon) največ do 80 g/hl;
15. uporaba mlečnokislinskih bakterij;
16. uporaba lizocima v količini, da celotna vsebnost v vinu ne
presega 500 mg/l;
17. uporaba aktivnega oglja v moštih je dovoljena največ do 100
g/hl, razen za rdeče mošte rdečih sort;
18. rezanje ali mešanje moštov (v nadaljnjem besedilu: rezanje), ki
je enološki postopek s katerim združujemo različne mošte.
(2) Ne glede na določbo 18. točke prejšnega odstavka, rezanje
ni:
dodajanje ZGM ali RTK z namenom obogatitve in
slajenje z moštom.
10. člen
(enološki postopki in sredstva, ki so dovoljeni pri pridelavi
vinskega mošta in vina)
(1) Pri pridelavi vinskega mošta in vina so
dovoljeni naslednji enološki postopki in sredstva:
1. zračenje ali prepihavanje s pomočjo plina argona ali dušika;
2. uporaba svežih, zdravih, nerazredčenih vinskih droži iz
vinifikacije suhih vin pri suhih vinih največ do 5% na celotno
količino vina;
3. obdelava s toploto;
4. centrifugiranje in filtracija z ali brez uporabe inertnega
filtracijskega sredstva, pod pogojem, da v pridelkih ne ostajajo
nezaželeni ostanki inertnega filtracijskega sredstva;
5. uporaba CO(2) oziroma argona oziroma dušika, z namenom
ustvarjanja inertne atmosfere in zaščite pridelka pred
oksidacijo;
6. dodatek CO(2) v skladu s predpisanimi pogoji za posamezne vrste
vina (mirna, peneča, biser, gazirana, likerska);
7. uporaba SO(2), kalijevega metabisulfita (K(2)S(2)O(5)) in
žveplove (IV) kisline (H(2)SO(3)) največ do take količine, da je
koncentracija skupnega in prostega SO(2) v vinu v skladu s
predpisanimi omejitvami za posamezne kakovostne razrede vin v
Prilogi II tega pravilnika;
8. dodatek sorbinske kisline ali kalijevega sorbata;
9. dodatek L askorbinske kisline;
10. dodatek citronske kisline za stabilizacijo vina;
11. uporaba vinske kisline za dokisanje;
12. za kemijski razkis je dovoljena uporaba enega ali več
sredstev:
nevtralni kalijev tartrat,
kalijev dikarbonat ali kalijev hidrogen karbonat,
kalcijev karbonat, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne
kalcijeve soli L (+) vinske in L (-) jabolčne kisline,
kalcijev tartrat,
homogeni pripravek vinske kisline in kalcijevega karbonata v
ekvivalentnih deležih v obliki drobnega prahu;
13. bistrenje in čiščenje ali lepšanje z uporabo enega ali več
naslednjih enoloških sredstev:
želatina primerna za prehranske namene,
ribji mehur,
kazein in kalijev kazeinat (posneto mleko),
jajčni beljak,
bentonit in kaolin,
silicijev dioksid kot gel ali koloidna raztopina,
encimski preparat beta-glukanaze le v primeru, da opravljen test na
prisotnost beta-glukana kaže pozitiven rezultat;
14. dodatek tanina;
15. uporaba aktivnega oglja v vinskih moštih in vinih je dovoljena
največ do 100 g/hl, razen za rdeče vinske mošte rdečih sort in
rdeča vina;
16. dodatek metavinske kisline;
17. uporaba gumiarabike, največ do 200 mg/l;
18. uporaba ustrezne oblike čistega parafina za preprečevanje
oksidacije mirnega vina v posodah, ki imajo volumen večji kot 20
l;
19. dodatek kalijevega hidrogentartrata in kalcijevega tartrata do
1 g/l za pospešitev izločanja tartratov in uporaba DL vinske
kisline ali njene nevtralne kalijeve soli v kombinaciji s hlajenjem
za izločitev prekomernega kalcija;
20. uporaba bakrovega sulfata za odstranitev napak v vonju, vendar
največ 1 g/hl;
21. uporaba preparata celičnih sten kvasovk, največ do 40 g/hl;
22. uporaba PVPP (polivinilpolipirolidon), največ do 80 g/hl;
23. uporaba mlečnokislinskih bakterij;
24. dodatek kisika (aeracija, mikro in makro oksidacija);
25. dodatek lizocima v količini, da celotna vsebnost v vinu ne
presega 500 mg/l;
26. modro čiščenje:
obdelava s kalijevim ferocianidom je dovoljena za bele vinske
mošte, ki jih damo neposredno v promet in za bela, rdeča in rose
vina in
obdelava s kalcijevim fitatom je dovoljena za rdeča vina.
(2) Enološki postopek modrega čiščenja iz zadnje točke prejšnjega
odstavka lahko opravi le ustrezno usposobljena oseba z najmanj
višjo izobrazbo kemijske, živilsko tehnološke, farmacevtske ali
kmetijske smeri po vsakokratnem predhodnem dovoljenju pooblaščene
organizacije za ocenjevanje mošta, vina in drugih proizvodov iz
grozdja in vina, ki je imenovana v skladu s predpisom, ki ureja
postopek in način ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz
grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija za
ocenjevanje vina), za točno določeno količino vina. Po opravljenem
modrem čiščenju v vinu ne smejo ostati ostanki sledi sredstev
modrega čiščenja, kar mora pooblaščena organizacija za ocenjevanje
vina na stroške pridelovalca tudi preveriti.
11. člen
(obogatitev vina pridelanega v Republiki Sloveniji)
(1) Obogatitev je enološki postopek, s katerim
povečamo volumenski delež alkohola v %.
(2) Kadar klimatski pogoji in zdravstveno stanje grozdja tako
zahtevajo, lahko pooblaščena organizacija za spremljanje
dozorevanja grozdja in ugotavljanje primernosti grozdja za vrhunsko
vino (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija za
spremljanje dozorevanja grozdja), ki je imenovana v skladu s
predpisom, ki ureja kontrolo kakovosti grozdja v času trgatve, izda
dovoljenje za obogatitev.
(3) Obogatitev se dovoli, če je volumenski delež naravnega alkohola
najmanj toliko, kolikor je zahtevan minimalni volumenski delež
naravnega alkohola za posamezno kakovostno stopnjo za posamezno
vinorodno območje.
(4) Dovoljenje za obogatitev iz drugega odstavka tega člena se izda
za pridelovalno območje, ki je enako ali manjše od vinorodnega
okoliša za posamezno sorto grozdja.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora pridelovalec, ki
namerava obogatiti več kot 10.000 l pridelka ali obogatiti s
postopkom z delnim zgoščevanjem, predhodno pridobiti individualno
dovoljenje za obogatitev pri pooblaščeni organizaciji za
spremljanje dozorevanja grozdja.
(6) Po opravljenem postopku obogatitve mora vsak pridelovalec v
skladu s predpisom, ki ureja register pridelovalcev grozdja in vina
in kataster vinogradov, oddati upravni enoti prijavo o izvedenem
enološkem postopku.
(7) Obogatitev se sme izvajati na istem pridelku le enkrat, in
sicer:
svežemu grozdju, vinskemu moštu in novemu vinu, ki še vre, je
dovoljeno dodajanje saharoze, ZGM in RTK;
grozdnemu moštu je dovoljeno dodajanje saharoze, ZGM in RTK ali ga
obogatiti z delnim zgoščevanjem z uporabo reverzne osmoze;
vinskemu moštu je dovoljeno dodajanje saharoze, ZGM in RTK;
namizno vino obogatimo z delnim zgoščevanjem s hlajenjem.
(8) Dovoljeno je dodajanje saharoze raztopljene v moštu, ki je
predmet obogatitve, ni pa dovoljeno raztapljanje saharoze v
vodi.
(9) Delno zgoščevanje grozdnega mošta ali vina, ki je primerno za
pridobivanje namiznega vina ali namizno vino samo, pri katerem se
uporabi postopek hlajenja, ne sme imeti za posledico zmanjšanje
začetne prostornine teh proizvodov za več kot 20%, in sme povečati
volumenski delež alkohola za največ 2% nad koncentracijo naravnega
alkohola.
(10) Dodajanje ZGM oziroma RTK ne sme povečati volumna za več kot
8%, razen za vinorodno deželo Primorsko, kjer se volumen ne sme
povečati za več kot 6,5%.
(11) V letih ko so klimatski pogoji izjemno neugodni se lahko
poveča volumenski delež naravnega alkohola največ za 3,5%, vendar
samo za tista vinorodna območja, ki ne sodijo v vinorodno deželo
Primorsko. V teh primerih lahko dodajanje ZGM oziroma RTK poveča
volumen največ za 11%.
(12) Postopek obogatitve se mora izvesti do 16. marca v letu po
trgatvi, razen v vinorodni deželi Primorski, kjer mora biti izveden
do 1. januarja v letu po trgatvi in to samo za pridelke letnika
trgatve, ki je bila neposredno pred tem datumom.
(13) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko zgoščevanje s
hlajenjem izvaja preko celega leta.
(14) Postopek obogatitve mora potekati znotraj vinorodne cone, kjer
je bilo vino pridelano.
(15) Vino se ne sme zgoščevati, če so bili pridelki iz katerih je
vino pridobljeno, že predhodno obogateni.
12. člen
(slajenje)
(1) Slajenje vin je enološki postopek s katerim
povečamo volumenski delež potencialnega alkohola.
(2) Če je bilo vino predhodno obogateno, je slajenje dovoljeno z
uporabo grozdnega mošta, ki ima enak volumenski delež skupnega
alkohola kot vino, ki se sladi.
(3) Če vino predhodno ni bilo obogateno, je slajenje dovoljeno z
uporabo ZGM, RTK ali grozdnega mošta, pod pogojem, da se volumenski
delež skupnega alkohola ne poveča za več kot 2%.
13. člen
(dokisanje in razkis)
(1) Dokisanje je dovoljen postopek v vinorodni
deželi Primorski. Dovoljeno dokisanje grozdja, grozdnega mošta,
vinskega mošta in novega vina, ki še vre, je do 1,5 g/l izraženo
kot vinska kislina ali do 20 mekv/l. Dovoljeno dokisanje vina je do
2,5 g/l izraženo kot vinska kislina ali do 33,3 mekv/l. Dokisanje
vin, ki niso pridelana v Republiki Sloveniji, je dovoljeno, če
predpisi države pridelovalke to dovoljujejo.
(2) Grozdni mošt, vinski mošt, novo vino, ki še vre in vino se
lahko kemijsko razkisa. Dovoljen kemijski razkis je do 1 g/l
izraženo kot vinska kislina ali do 13,3 mekv/l.
(3) Grozdni mošt namenjen za zgoščevanje se lahko delno kemijsko
razkisa.
(4) Postopek dokisanja ali razkisa mora potekati znotraj območja
vinorodne cone, kjer je bilo grozdje pridelano, v prostorih
pridelovalca vina.
(5) Na istem pridelku se postopka dokisanja in obogatitve
izključujeta. Hkrati se na istem pridelku izključujeta tudi
postopka dokisanja in kemijskega razkisa.
VII. KEMIJSKA SESTAVA VINA
14. člen
(kemijska sestava)
(1) Vino mora glede kemijske sestave izpolnjevati
predpisane kemijske parametre, ki so kot Priloga II in III sestavni
del tega pravilnika.
(2) V primeru, da za posamezno sestavino vina ta pravilnik ne
predpisuje minimalne oziroma maksimalne vrednosti oziroma
prisotnosti ali odsotnosti, se uporabljajo določila OIV, ki so
objavljena kot enološki kodeks.
(3) Analize kemijskih parametrov se opravljajo v skladu s
predpisom, ki ureja fizikalno-kemijske analize grozdnega mošta in
vina.
15. člen
(hlapne kisline)
(1) Koncentracijo hlapnih kislin, izraženo kot
ocetna kislina, dobimo, ko od hlapne kislosti odštejemo prispevek
prostega ter skupnega žveplovega dioksida in ogljikovega
dioksida.
(2) Če pooblaščena organizacija za ocenjevanje vina pri
organoleptični oceni ugotovi negativen vpliv hlapnih kislin na
organoleptiko, ne glede na njihovo koncentracijo, se vino ne sme
dajati v promet in se izloči iz prometa.
(3) Vino, ki vsebuje največ 2 g/l hlapnih kislin, izraženo kot
ocetna kislina, se lahko uporablja za proizvodnjo destilatov in
vinjaka.
(4) Vino, ki vsebuje več kot 2 g/l hlapnih kislin, izraženo kot
ocetna kislina, se lahko uporablja samo za proizvodnjo
kisa.
16. člen
(koncentracija skupnega žveplovega dioksida, SO(2))
Zaradi neugodnih klimatskih pogojev in
zdravstvenega stanja grozdja, lahko minister, na predlog
pooblaščene organizacije za spremljanje dozorevanja grozdja, za
določeno vinorodno območje, ki ni večje od vinorodnega okoliša, z
odločbo za določeno obdobje dovoli, da se največja dovoljena
količina skupnega žveplovega dioksida, SO(2) v mirnih vinih, če ne
presega 300 mg/l, lahko poveča največ za 40 mg/l.
17. člen
(pokvarjeno vino)
(1) Pokvarjeno vino je vino, ki se pokvari
zaradi:
mikrobioloških procesov, ki so spremenili senzorične, kemijske in
fizikalne lastnosti vina;
fizikalnokemijskih procesov, ki so posledica nepravilne predelave,
vinifikacije in hranjenja, kot tudi neprimernega stekleničenja in
so spremenili senzorične, kemijske in fizikalne lastnosti vina;
neposrednega stika vina s tujimi snovmi med fazo predelave in
pridelave, vinifikacije, stekleničenja, skladiščenja ali
transporta, ki so spremenili senzorične, kemijske in fizikalne
lastnosti vina;
neustrezne uporabe samega vina, uporabe nedovoljenih enoloških
postopkov in sredstev.
(2) Pokvarjeno vino se mora takoj izločiti iz prometa ter z mesta
skladiščenja in jasno in vidno označiti kot pokvarjeno vino. Če
odprto pokvarjeno vino ni primerno za predelavo, se lahko obarva z
dovoljenim sredstvom za obarvanje.
(3) Če je pokvarjeno vino primerno za predelavo, se dostavi v
predelovalni obrat.
(4) Če gre za utemeljen sum, da je pokvarjeno vino zdravju
škodljivo, mora pridelovalec vino neškodljivo uničiti po predhodni
najavi uničenja kmetijski inšpekciji.
18. člen
(vino z napako)
(1) Vino z napako je vino, ki je spremenilo
senzorične lastnosti (barva, bistrost, vonj in okus) zaradi:
oksidacijskih procesov;
razmnoževanja mikroorganizmov;
motnosti in usedline;
tujih netipičnih vonjev in okusov;
ponovne fermentacije, ki ni del enološkega postopka.
(2) Vino z napako se mora takoj izločiti iz prometa ter z mesta
skladiščenja in jasno in vidno označiti kot vino z napako.
(3) Če je vino z napako primerno za predelavo, se dostavi v
predelovalni obrat.
(4) Če vino z napako ni pridelano in stekleničeno na ozemlju
Republike Slovenije, se v soglasju z lastnikom vina in na njegov
račun nadalje predela na ozemlju Republike Slovenije. Če takšnega
soglasja ni, se vino z napako uniči.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena ne gre za vino z napako,
če gre za teran PTP, vrhunsko rdeče vino ZGP, vrhunsko vino
posebnih kakovosti ZGP, arhivsko vino ZGP ter enakovredno vino, ki
ni pridelano v Republiki Sloveniji, v katerih je prisotna usedlina
kristalov soli organskih kislin oziroma antocianov v rdečih
vinih.
VIII. MIRNO VINO
19. člen
(definicija)
Mirno vino je vino, katerega notranji tlak
ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: tlak CO(2)) v
raztopini, pri temperaturi 20 (C, merjen v zaprti posodi, ne
presega za posamezno kakovostno stopnjo predpisanega tlaka, vendar
v nobenem primeru ne več kot 1,0 bar ali 1,0x10(na 5) Pa.
20. člen
(barva)
Po barvi je mirno vino:
belo vino, ki je pridelano iz grozdja belih sort;
rose vino, ki je pridelano iz grozdja rdečih sort po metodi
pridelave belih vin;
rdeče vino, ki je pridelano iz grozdja rdečih sort;
rdečkasto vino, ki je pridelano iz belih in rdečih sort
grozdja.
21. člen
(koncentracija reducirajočih sladkorjev)
(1) Glede na koncentracijo reducirajočih sladkorjev
se mirna vina delijo na naslednje kategorije:
suho vino, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev ne
presega 9 g/l, pod pogojem, da koncentracija skupnih kislin,
izražena v gramih vinske kisline na liter, ni več kot 2 grama pod
koncentracijo reducirajočih sladkorjev;
polsuho vino, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev
presega največjo dovoljeno koncentracijo, določeno v prejšnji
alinei, vendar ne presega 12 g/l ali v primeru, da je koncentracija
skupnih kislin, izražena v gramih vinske kisline na liter, več kot
7 g/l, ne presega 18 g/l;
polsladko vino, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev
presega največjo dovoljeno koncentracijo, določeno v prejšnji
alinei, vendar ne presega 45 g/l;
sladko vino, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev
presega 45 g/l.
(2) Za razvrstitev v kategorije glede na koncentracijo
reducirajočih sladkorjev za vina, ki niso pridelana v Republiki
Sloveniji veljajo predpisi države pridelovalke.
(3) Odstopanja med analizno določenimi in deklariranimi vrednostmi
koncentracije reducirajočih sladkorjev so lahko naslednja:
pri suhih vinih za največ ( 1 g/l;
pri polsuhih vinih za največ ( 2 g/l;
pri polsladkih vinih za največ ( 3 g/l;
pri sladkih vinih za največ ( 5 g/l.
22. člen
(delitev mirnih vin)
Mirna vina se razvrščajo v naslednje razrede:
1. razred namiznih vin, kamor uvrščamo:
namizno vino, ki ni deželno vino,
namizno vino z geografsko označbo ali deželno vino, namizno vino z
geografsko označbo, ki je pridelano v Republiki Sloveniji, je
deželno vino s priznano geografsko oznako (v nadaljnjem besedilu:
deželno vino PGO),
2. razred kakovostnih vin, kamor uvrščamo:
kakovostno vino pridelano na določenem pridelovalnem območju (v
nadaljnjem besedilu: kakovostno vino PDPO) , kakovostno vino PDPO,
ki je pridelano v Republiki Sloveniji, je lahko kakovostno vino z
zaščitenim geografskim poreklom (v nadaljnjem besedilu: kakovostno
vino ZGP) ali vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom (v
nadaljnjem besedilu: vrhunsko vino ZGP).
23. člen
(namizno vino, ki ni deželno vino)
(1) Namizno vino, ki ni deželno vino, (v nadaljnjem
besedilu: namizno vino) je vino pridelano iz grozdja potrganega
znotraj pridelovalnega območja, ki je manjše ali enako ozemlju
države pridelovalke grozdja in iz sort, ki so priporočene ali
dovoljene na vinorodnih območjih države pridelovalke grozdja in
vina.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je namizno vino tudi
vino pridelano iz grozdja potrganega znotraj pridelovalnih območij
različnih držav članic Evropske unije.
(3) Namizno vino pridelano v Republiki Sloveniji mora izpolnjevati
pogoje določene za namizno vino, ki so navedeni v Prilogah III in
IV, ki sta sestavni del tega pravilnika.
(4) Vino primerno za pridobivanje namiznega vina je vino, ki je
pridelano v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena in
izpolnjuje pogoje določene za namizno vino, ki so navedeni v
Prilogi III tega pravilnika. Volumenski delež naravnega alkohola v
% ne sme biti manj kot predpisan minimalni volumenski delež
naravnega alkohola za namizna vina za vinorodno območje, kjer je
bilo grozdje pridelano.
(5) Vino iz prejšnjega odstavka, ki ne dosega predpisanega
minimalnega volumenskega deleža dejanskega alkohola za namizna
vina, je dovoljeno dati v promet samo za:
pridelavo namiznega penečega vina in predelavo v kis;
pridelavo biser vina in nizko gaziranega vina, ob pogoju da dosega
volumenski delež dejanskega alkohola vsaj 7% in volumenski delež
skupnega alkohola vsaj 9%;
predelavo v druge proizvode iz grozdja in vina.
24. člen
(obogatitev namiznega vina)
(1) Popravek volumenskega deleža naravnega alkohola
ne sme preseči 2% za vinorodno deželo Primorsko in 2,5% za
vinorodno deželo Posavje in Podravje, kjer se lahko v letih z
izrednimi klimatskimi pogoji dovoli popravek volumenskega deleža za
3,5%.
(2) Omenjeni postopki obogatitve nikakor ne smejo imeti za
posledico povečanja volumenskega deleža skupnega alkohola na več
kot 12% pri belih in rose vinih in 12,5% pri rdečih in rdečkastih
namiznih vinih za vinorodno deželo Posavje in Podravje in 13% pri
belih, rose in rdečih vinih za vinorodno deželo
Primorsko.
25. člen
(slajenje namiznega vina)
(1) Slajenje namiznega vina, ki je pridelano v
Republiki Sloveniji, in namiznega vina iz drugega odstavka 23.
člena tega pravilnika, je dovoljen enološki postopek, ki je
dovoljen le v fazi pridelave.
(2) Če je bilo grozdje, grozdni mošt, vinski mošt, novo vino, ki še
vre ali vino primerno za pridobivanje namiznega vina ali namizno
vino samo kakorkoli obogateno, se slajenje dovoli le z uporabo
grozdnega mošta, ki ima enak volumenski delež skupnega alkohola kot
namizno vino, ki se sladi.
(3) Če pridelki iz prejšnjega odstavka niso bili na noben način
obogateni, se slajenje dovoli z uporabo ZGM, RTK ali grozdnega
mošta, vendar se volumenski delež skupnega alkohola v namiznem
vinu, ki se sladi, ne sme povečati za več kot 2%.
(4) Za postopek slajenja je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje
pooblaščene organizacije za spremljanje dozorevanja grozdja, ki ga
izda na osnovi pisne vloge posameznega pridelovalca.
(5) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje
podatke:
ime in naslov osebe, ki bo izvajala postopek slajenja,
mesto izvajanja postopka slajenja,
opis postopka, ki bo uporabljen, s podrobnostmi o vrsti in količini
pridelka, ki se bo uporabljal kot sredstvo za slajenje ter njegovo
številko pridelka iz registra,
količino ter volumenski delež skupnega alkohola in volumenski delež
dejanskega alkohola namiznega vina, ki se sladi ter njegovo
številko pridelka iz registra,
volumenski delež skupnega alkohola in volumenski delež dejanskega
alkohola za grozdni mošt, če se bo uporabljal kot sredstvo za
slajenje oziroma podatek o gostoti ZGM ali RTK, če se bosta
uporabljala kot sredstvo za slajenje,
pričakovani volumenski delež skupnega alkohola in dejanskega
alkohola namiznega vina po opravljenem postopku slajenja.
26. člen
(rezanje namiznih vin)
(1) Z rezanjem vin dobimo namizno vino le, če:
mešamo različna namizna vina med seboj;
mešamo namizna vina z vini, ki so primerna za pridobivanje namiznih
vin ali
mešamo vina, ki so primerna za pridobivanje namiznega vina.
(2) Rezanje vin na način iz prejšnjega odstavka je dovoljeno samo,
če vino namenjeno rezanju izpolnjuje predpisane zahteve.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena ni dovoljeno
rezanje:
belega namiznega vina z rdečim namiznim vinom,
namiznega vina, ki ne dosega minimalnega volumenskega deleža
dejanskega alkohola, z namiznim vinom z namenom povečanja
dejanskega alkohola, razen v prostorih pridelovalca vina.
27. člen
(deželno vino PGO)
(1) Deželno vino PGO je namizno vino pridelano iz
grozdja potrganega znotraj vinorodnega območja, ki je enako ali
manjše od vinorodne dežele. Grozdje mora biti potrgano na način kot
ga določa predpis, ki ureja kontrolo kakovosti grozdja v času
trgatve.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je dovoljeno največ 15%
deželnega vina PGO pridelati iz grozdja potrganega v neposredno
sosednji vinorodni deželi, če je ta v isti vinorodni coni.
(3) Hektarski pridelek pri pridelavi deželnih vin PGO ne sme biti
večji od 12.000 l/ha. Če je hektarski pridelek večji, se pridelano
vino ne sme označiti kot deželno vino PGO, lahko pa se označi kot
namizno vino.
(4) Koncentracija reducirajočih sladkorjev izražena kot potencialni
alkohol v deželnih vinih PGO, pridelanih v Republiki Sloveniji, je
lahko največ 15% vrednosti dejanskega alkohola v vinu.
(5) Deželno vino PGO mora biti od pooblaščene organizacije za
ocenjevanje vina ocenjeno kot deželno vino PGO in mora izpolnjevati
pogoje določene za deželno vino PGO, ki so navedeni v Prilogah III
in IV tega pravilnika.
(6) Namizno vino z geografsko označbo, ki ni pridelano v Republiki
Sloveniji, je enakovredno deželnemu vinu PGO, če je pridelano v
skladu s predpisom, ki ureja pridelavo namiznih vin z geografsko
označbo države pridelovalke grozdja in vina in izpolnjuje naslednje
pogoje:
da je pridelano iz dovoljenih in priporočenih sort grozdja v
vinorodnem območju, katerega oznako ima;
da dosega minimalni volumenski delež naravnega alkohola, kot je
predpisan za vinorodno območje, katerega oznako ima;
da ima volumenski delež dejanskega alkohola najmanj 8,5% in največ
15%;
da je poreklo in kakovost potrdil uraden pooblaščen organ države
pridelovalke, in hkrati
izpolnjuje predpisane zahteve za deželno vino PGO, ki so navedene v
Prilogi III tega pravilnika;
da ga je pooblaščena organizacija za ocenjevanje vina v Republiki
Sloveniji ocenila z ocenami kot za deželno vino PGO, razen če ni z
mednarodnim sporazumom drugače določeno.
28. člen
(enološki postopki in sredstva, ki so dovoljeni pri pridelavi
deželnega vina PGO)
(1) Enološki postopki in sredstva, ki so dovoljeni
pri pridelavi deželnega vina PGO, so navedeni v 9. in 10. členu
tega pravilnika.
(2) Za obogatitev deželnega vina PGO veljajo enaki pogoji kot za
obogatitev namiznega vina iz 24. člena tega pravilnika.
(3) Za slajenje deželnega vina PGO veljajo enaki pogoji kot za
slajenje namiznega vina iz 25. člena tega pravilnika, razen, da je
slajenje s pomočjo grozdnega mošta dovoljeno le, če ta izhaja iz
iste vinorodne dežele, kot je deželno vino, ki se sladi.
(4) S postopkom obogatitve in slajenja deželnega vina PGO se ne sme
povečati skupni alkohol za več kot 2,5%. Obogateno in slajeno
deželno vino PGO ima lahko največ 10 g/l ostanka reducirajočih
sladkorjev.
(5) Če deželno vino PGO ni bilo predhodno obogateno, se s postopkom
slajenja volumenski delež skupnega alkohola v deželnem vinu PGO, ki
se sladi, ne sme povečati za več kot 1% in hkrati ostanek
reducirajočih sladkorjev vina ne sme presegati 25 g/ l.
(6) Rezanje deželnih vin PGO je dovoljeno, če vina namenjena
rezanju, izpolnjujejo predpisane zahteve za pridelavo deželnega
vina PGO.
29. člen
(kakovostno vino ZGP)
(1) Kakovostno vino ZGP je vino pridelano iz
grozdja priporočenih in dovoljenih sort navedenih v predpisu, ki
ureja dovoljene in priporočene sorte vinske trte. Celotna količina
grozdja mora biti pridelana znotraj vinorodnega območja, s katerega
imenom oziroma poreklom je vino označeno v prometu in ki je enako
ali manjše od vinorodnega okoliša. Grozdje mora biti potrgano na
način, kot ga določa predpis, ki ureja kontrolo kakovosti grozdja v
času trgatve.
(2) Hektarski pridelek pri pridelavi kakovostnega vina ZGP ne sme
biti večji od 8000 l/ha in hkrati ne več kot 3 kg grozdja na trs
vinske trte.
(3) Kakovostno vino ZGP mora biti od pooblaščene organizacije za
ocenjevanje vina ocenjeno kot kakovostno vino ZGP in mora
izpolnjevati vse predpisane pogoje določene za kakovostno vino ZGP,
ki so navedeni v Prilogi III in IV tega pravilnika.
(4) Kakovostno vino PDPO je enakovredno kakovostnemu vinu ZGP, če
je pridelano v skladu s predpisi, ki urejajo pridelavo in
označevanje kakovostnih vin PDPO, države pridelovalke grozdja in
vina in izpolnjuje naslednje pogoje:
da je pridelano iz dovoljenih in priporočenih sort grozdja v
vinorodnem območju, katerega oznako ima;
da dosega minimalni volumenski delež naravnega alkohola, kot je
predpisan za vinorodno območje, katerega oznako ima;
da ima volumenski delež dejanskega alkohola najmanj 9% in
volumenski delež skupnega alkohola najmanj 9%; razen, če za bela
kakovostna vina PDPO, ki niso bila obogatena, država pridelovalka
določa minimalni volumenski delež dejanskega alkohola 8,5% in
minimalni volumenski delež skupnega alkohola 8,5%;
da je poreklo in kakovost potrdil uraden pooblaščen organ države
pridelovalke;
da izpolnjuje predpisane zahteve za kakovostno vino ZGP, ki so
navedene v Prilogi III tega pravilnika;
da ga je pooblaščena organizacija za ocenjevanje vina v Republiki
Sloveniji ocenila z ocenami kot za kakovostno vino ZGP, razen če ni
z mednarodnim sporazumom drugače določeno.
(5) Pridelki, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridelavo kakovostnega
vina ZGP morajo biti med predelavo in med skladiščenjem fizično
ločeni od pridelkov, ki izpolnjujejo pogoje za pridelavo
kakovostnega vina ZGP.
30. člen
(enološki postopki in sredstva, ki so dovoljeni pri pridelavi
kakovostnega vina ZGP)
(1) Enološki postopki in sredstva, ki so dovoljeni
pri pridelavi kakovostnega vina ZGP, so navedeni v 9. in 10. členu
tega pravilnika.
(2) Za obogatitev kakovostnega vina ZGP veljajo enaki pogoji kot za
obogatitev namiznega vina iz 24. člena tega pravilnika, razen da
imajo kakovostna vina ZGP po obogatitvi lahko volumenski delež
skupnega alkohola največ 13,5%.
(3) Za slajenje kakovostnega vina ZGP veljajo enaki pogoji kot za
slajenje namiznega vina iz 25. člena tega pravilnika, razen da:
se postopek slajenja izvaja samo za vina, ki niso bila
obogatena;
morata grozdni mošt in ZGM, ki se uporabljata pri slajenju,
izvirati iz istega vinorodnega okoliša kot vino, ki se sladi;
koncentracija reducirajočih sladkorjev po slajenju ne sme biti
večja od 7 g/l;
se postopek slajenja izvaja v vinskem pridelovalnem obratu znotraj
vinorodnega okoliša, katerega ime nosi kakovostno vino ZGP.
(4) Ne glede na določbe zadnje alinee prejšnjega odstavka lahko
minister na podlagi vloge pridelovalca grozdja in vina izjemoma
dovoli slajenje izven vinorodnega okoliša, katerega ime nosi
kakovostno vino ZGP.
(5) Rezanje kakovostnih vin ZGP je dovoljeno, če vina namenjena
rezanju, izpolnjujejo predpisane zahteve za pridelavo kakovostnega
vina ZGP.
31. člen
(vrhunsko vino ZGP)
(1) Vrhunsko vino ZGP in vrhunsko vino ZGP posebnih
kakovosti mora izpolnjevati pogoje navedene v prvem in drugem
odstavku 29. člena tega pravilnika.
(2) Vrhunsko vino ZGP je lahko glede na zrelost grozdja, način
trgatve oziroma staranje:
vrhunsko vino ZGP,
vrhunsko vino posebne kakovosti ZGP (pozna trgatev, izbor, jagodni
izbor, suhi jagodni izbor in ledeno vino) in
vrhunsko arhivsko vino ZGP.
(3) Pri predelavi grozdja in pridelavi vrhunskega vina ZGP se ne
sme izvajati enoloških postopkov za obogatitev, slajenje in
popravek kisline. Izjemoma, za posamezne sorte v posameznem
vinorodnem območju v posameznih letnikih, pooblaščena organizacija
za spremljanje dozorevanja grozdja, dovoli kemijski razkis.
(4) Vrhunsko vino ZGP mora biti od pooblaščene organizacije za
ocenjevanje vina ocenjeno kot vrhunsko vino ZGP in mora imeti v
primeru vrhunskih vin posebnih kakovosti potrjene senzorične
značilnosti določene posebne kakovosti in mora izpolnjevati vse
predpisane pogoje določene za vrhunsko vino ZGP, ki so navedeni v
Prilogah III in IV tega pravilnika.
32. člen
(mlado vino)
(1) Mlado vino je mirno vino, ki je lahko v prometu
najprej 30 dni po trgatvi in največ do 31. januarja leta, ki sledi
letu trgatve. Mlado vino pridelano v Republiki Sloveniji je
lahko:
namizno mlado vino, ki ustreza kakovostnim opredelitvam za namizno
vino v tem pravilniku,
deželno mlado vino PGO, ki ustreza kakovostnim opredelitvam za
deželno vino PGO v tem pravilniku,
kakovostno mlado vino ZGP, ki ustreza kakovostnim opredelitvam za
kakovostno vino ZGP v tem pravilniku.
(2) Dodatno dovoljeni enološki postopek pri mladem vinu je tudi
karbonska maceracija grozdja.
(3) Koncentracija skupnega žveplovega dioksida, SO(2) pri mladih
vinih ne sme presegati 150 mg/l, koncentracija prostega žveplovega
dioksida, SO(2) pa ne sme presegati 30 mg/l za bela in rose mlada
vina in 25 mg/l za rdeča mlada vina.
(4) Mlado vino mora biti od pooblaščene organizacije za ocenjevanje
vina ocenjeno kot vino ustrezne kakovostne stopnje mirnega vina,
pri čemer mora imeti hkrati potrjene tudi ustrezne senzorične
značilnosti mladega vina.
33. člen
(barrique vino)
(1) Barrique vino pridelano v Republiki Sloveniji
je lahko:
kakovostno barrique vino ZGP, ki je lahko na trgu najprej 18
mesecev po trgatvi in
vrhunsko vino barrique ZGP, ki je lahko na trgu najprej 30 mesecev
po trgatvi.
(2) Volumenski delež dejanskega alkohola pri barrique vinih mora
biti najmanj 11,5%.
(3) Koncentracija skupnega žveplovega dioksida, SO(2) ne sme
presegati 210 mg/l za bela in rose barrique vina ter 160 mg/l za
rdeča barrique vina, pri čemer koncentracija prostega žveplovega
diosida, SO(2) ne sme preseči 50 mg/l za bela in rose barrique vina
in 40 mg/l za rdeča barrique vina.
(4) Barrique vino mora biti od pooblaščene organizacije za
ocenjevanje vina ocenjeno kot vino ustrezne kakovostne stopnje, pri
čemer mora imeti hkrati potrjene tudi ustrezne senzorične
značilnosti barrique vina.
IX. PENEČA VINA
34. člen
(splošne definicije)
(1) Peneče vino je pridobljeno iz vina s primarnim
in sekundarnim alkoholnim vrenjem, ki lahko poteka v steklenicah
ali v zaprtih posodah. Ob odprtju posode se sprosti ogljikov
dioksid, CO(2), dobljen izključno z alkoholnim vrenjem. Nadtlak,
zaradi prisotnega ogljikovega dioksida, CO(2), v raztopini, v
zaprti posodi pri 20 (C je najmanj 3 bare ali 3x10(na 5) Pa in ne
več kot 7 barov ali 7x10(na 5) Pa.
(2) Peneče vino je lahko proizvedeno le iz:
svežega grozdja,
grozdnega mošta,
vina, ki je primerno za pridobivanje namiznega vina,
namiznega vina ali
kakovostnega vina ZGP.
35. člen
(ogljikov dioksid CO(2))
(1) Ogljikov dioksid (v nadaljnjem besedilu:
CO(2)), ki ga vsebujejo peneča vina, je lahko le proizvod
sekundarnega alkoholnega vrenja osnovnega vina, iz katerega je to
peneče vino pridelano.
(2) Sekundarno alkoholno vrenje poteče zaradi dodatka vrelnega
likerja, pri čemer mora potekati le v steklenicah ali v zaprtih
posodah.
36. člen
(definicije)
(1) Osnova za peneče vino ali cuvée (v
nadaljnjem besedilu: osnovno vino) je:
grozdni mošt;
vino;
mešanica grozdnih moštov oziroma vinskih moštov oziroma vin
različnih lastnosti, ki so namenjena pripravi določenega tipa
penečega vina.
(2) Osnovno vino mora izpolnjevati pogoje za predelavo v vino in
hkrati mora glede volumenskega deleža skupnega alkohola
izpolnjevati pogoje iz Priloge V, ki je sestavni del tega
pravilnika.
(3) Liker za vzpodbujanje sekundarnega vrenja (v nadaljnjem
besedilu: vrelni liker) se doda osnovnemu vinu z namenom, da se
izzove sekundarno alkoholno vrenje. Vrelni liker sme poleg kvasovk
vsebovati še:
grozdni mošt;
vinski mošt;
ZGM;
RTK;
vino z dodatkom saharoze ali
hrano za kvasovke.
(4) Z dodajanjem vrelnega likerja se sme povečati volumenski delež
skupnega alkohola največ za 1,5%. To povečanje se določi z
izračunom razlike med volumenskim deležem skupnega alkohola v %
osnovnega vina in volumenskim deležem skupnega alkohola v% penečega
vina pred dodatkom sladilnega likerja.
(5) Dodatek za oblikovanje končnega okusa penečega vina (v
nadaljnjem besedilu: sladilni liker) se doda penečemu vinu z
namenom oblikovanja določenega željenega okusa penečega vina.
Sladilni liker sme vsebovati le:
saharozo;
grozdni mošt;
vinski mošt;
ZGM;
RTK;
vino ali
mešanico v zgornjih alineah navedenih proizvodov z morebitnim
dodatkom vinskega destilata ali staranega vinskega žganja.
(6) Z dodajanjem sladilnega likerja se sme povečati volumenski
delež dejanskega alkohola največ za 0,5%.
37. člen
(enološki postopki in sredstva, ki so dovoljena pri pridelavi
penečih vin)
(1) Ne glede na določbe 11. člena tega pravilnika,
ki dovoljuje obogatitev vin, je obogatitev osnovnega vina
prepovedana.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je v letih z izjemno
neugodnimi klimatskimi pogoji, razen za vinorodno deželo Primorsko,
dovoljena obogatitev osnovnega vina za predelavo v peneče vino, ki
ne dosega zahtevanega minimalnega volumenskega deleža naravnega
alkohola za posamezno kakovostno stopnjo za posamezno vinorodno
območje, vendar ima volumenski delež dejanskega alkohola vsaj 8,5%.
V tem primeru je dovoljeno povečanje volumenskega deleža naravnega
alkohola največ za 2,5%.
(3) Prepovedano je slajenje osnovnega vina samega in slajenje
sestavin osnovnega vina.
(4) Dodatek vrelnega likerja oziroma sladilnega likerja se ne šteje
za obogatitev in ne za slajenje.
(5) Uporaba plina CO(2), v postopku prepihovanja s protitlakom, je
dovoljena ob nadzoru, če se s tem postopkom ne poveča koncentracija
CO(2) v penečem vinu.
(6) Poleg splošnih enoloških postopkov navedenih v 9. in 10. členu
tega pravilnika je pri pridelavi penečih vin dovoljena tudi uporaba
imobiliziranih kvasovk. Pri pridelavi penečih vin z vrenjem v
steklenicah, kjer se kvasna usedlina oddeli z degoržiranjem, se
dovoli dodatek kalcijevega-alginata ali dodatek
kalijevega-alginata. Osnovnemu vinu se za vzpodbuditev rasti
kvasovk pri sekundarnem vrenju lahko doda amonijeve soli. Kot
hranilna sol se doda diamonijev fosfat največ do 0,3 g/l ali
amonijev sulfat največ do 0,3 g/l, kot faktor za rast se doda
tiamin v obliki tiamin hidroklorida največ do 60 mg/hl.
(7) Poleg kemijskega razkisa in dokisanja, ki sta dovoljena pri
pridelavi vin, ki predstavljajo osnovno vino, je dovoljen popravek
kisline tudi v osnovnem vinu. Dodatek kisline, izražene kot vinska
kislina, je dovoljen največ do 1,5 g/l ali do 2,5 g/l v letih s
posebno neugodnimi klimatskimi pogoji, ob pogoju, da je naravno
prisotna koncentracija skupnih kislin, izražena kot vinska kislina,
najmanj 3 g/l. Dokisanje in razkis istega osnovnega vina se
medsebojno izključujeta.
(8) Koncentracija skupnega žveplovega dioksida, SO(2) v posameznih
kakovostnih razredih penečih vin ne sme preseči vrednosti iz
Priloge VI, ki je sestavni del tega pravilnika.
(9) Volumenski delež dejanskega alkohola penečega vina vključno z
alkoholom, ki ga vsebuje morebiten dodatek sladilnega likerja, mora
dosegati vrednosti iz Priloge V tega pravilnika.
38. člen
(barva penečega vina)
Po barvi se peneča vino delijo na:
bela, ki so pridelana predvsem iz belih sort grozdja;
rose, ki so pridelana predvsem iz rdečih sort grozdja po metodi
pridelave belih penečih vin;
rdeča, ki so pridelana predvsem iz rdečih sort grozdja.
39. člen
(ostanek reducirajočih sladkorjev)
(1) Glede na koncentracijo reducirajočih sladkorjev
se peneča vina delijo na:
popolnoma suho (brut nature) , ki vsebuje manj kot 3 g/l
reducirajočih sladkorjev;
izredno suho (extra brut) , ki vsebuje manj kot 6 g/l reducirajočih
sladkorjev;
zelo suho (brut) vsebuje manj kot 15 g/l reducirajočih
sladkorjev;
suho (extra dry) vsebuje od 12 g/l do 20 g/l reducirajočih
sladkorjev;
polsuho (sec) vsebuje od 17 g/l do 35 g/l reducirajočih
sladkorjev;
polsladko (demi sec) vsebuje od 33 g/l do 50 g/l reducirajočih
sladkorjev;
sladko (doux) vsebuje več kot 50 g/l reducirajočih sladkorjev.
(2) Odstopanja med analizno določenimi in deklariranimi vrednostmi
koncentracije reducirajočih sladkorjev pri penečih vinih so lahko
za največ ( 5 g/l.
40. člen
(delitev po kakovosti)
(1) Peneča vina se razvrščajo v naslednje
razrede:
1. razred namiznih penečih vin,
2. razred kakovostnih penečih vin, kamor uvrščamo:
kakovostno peneče vino pridelano na določenem pridelovalnem območju
(v nadaljnjem besedilu: kakovostno peneče vino PDPO) , kakovostno
peneče vino PDPO, ki je pridelano v Republiki Sloveniji je lahko
kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom (v
nadaljnjem besedilu: kakovostno peneče vino ZGP) ali vrhunsko vino
z zaščitenim geografskim poreklom (v nadaljnjem besedilu: vrhunsko
peneče vino ZGP)
kakovostno peneče vino.
(2) Namesto oznak kakovostno peneče vino ZGP in vrhunsko peneče
vino ZGP se lahko uporablja oznaka penina.
41. člen
(namizno peneče vino)
(1) Namizno peneče vino je pridelano iz osnovnega
vina, ki izpolnjuje pogoje za pridelavo v mirno namizno vino, z
dodatkom vrelnega likerja oziroma sladilnega likerja.
(2) Volumenski delež skupnega alkohola osnovnega vina, ki je
namenjeno pridelavi namiznega penečega vina, ne sme biti manjši kot
8,5%.
(3) Volumenski delež dejanskega alkohola namiznega penečega vina,
vključno z alkoholom, ki ga vsebuje morebiten dodatek vrelnega
likerja, mora biti najmanj 9,5%.
(4) Glede ostalih analitskih parametrov mora namizno peneče vino
ustrezati vrednostim navedenim za mirna namizna vina.
(5) Namizno peneče vino mora biti s strani pooblaščene organizacije
za ocenjevanje vina ocenjeno kot namizno peneče vino in izpolnjuje
pogoje iz Priloge III tega pravilnika.
42. člen
(kakovostno peneče vino z
nekontroliranim geografskim poreklom)
(1) Kakovostno peneče vino z nekontroliranim
geografskim poreklom (v nadaljnjem besedilu: kakovostno peneče
vino) je peneče vino, ki je pridelano iz osnovnega vina za peneče
vino, ki izpolnjuje kemijske, fizikalne in organoleptične pogoje za
pridelavo v kakovostno vino, z dodatkom vrelnega likerja oziroma
sladilnega likerja. Osnovno vino mora imeti volumenski delež
skupnega alkohola najmanj 9% ter mora glede ostalih parametrov
izpolnjevati pogoje za mirno kakovostno vino ZGP.
(2) Volumenski delež dejanskega alkohola v kakovostnem penečem vinu
vključno z alkoholom, ki ga vsebuje morebiten dodatek vrelnega
likerja, mora biti najmanj 10%.
Glede ostalih analitičnih parametrov mora kakovostno peneče vino z
nekontroliranim geografskim poreklom ustrezati vrednostim navedenim
za mirna kakovostna vina.
(3) Kakovostno peneče vino z nekontroliranim geografskim poreklom
mora biti s strani pooblaščene organizacije za ocenjevanje vina
ocenjeno kot kakovostno peneče vino z nekontroliranim geografskim
poreklom in izpolnjuje pogoje iz Priloge III tega pravilnika.
(4) Pri pripravi vrelnega likerja za pridelavo kakovostnega
penečega vina se poleg dodatka liofiliziranih kvasovk ali
imobiliziranih kvasovk ali tekoče kulture kvasovk sme uporabiti
le:
saharozo,
ZGM,
RTK,
grozdni mošt ali vinski mošt, iz katerega lahko pridobimo vino, ki
je primerno za pridobivanje namiznega vina,
vino, ki je primerno za pridobivanje namiznega vina,
namizno vino ali
kakovostno vino ZGP.
(5) Kakovostna peneča vina imajo tlak CO(2), merjen v zaprti posodi
z volumnom najmanj 250 ml pri temperaturi 20 (C, najmanj 3,5 bara
ali 3,5x10(na 5) Pa.
(6) Pri posodah manjših od 250 ml mora biti tlak, ki je merjen v
enakih pogojih kot to navaja prejšnji odstavek, vsaj 3,0 bara ali
3,0x10(na 5) Pa.
(7) Trajanje procesa vrenja, s katerim se želi iz osnovnega vina
pridelati kakovostno peneče vino, in trajanje ležanja na kvasovkah
ne sme biti krajše od:
90 dni,
30 dni, v kolikor so posode opremljene z mešali.
(8) Trajanje procesa pridelave kakovostnega penečega vina od
začetka vrenja, s katerim je bil namen pridelati peneče vino, do
vključno zorenja v pridelovalnem obratu, kjer je bilo peneče vino
pridelano in oddeljeno od kvasovk, ne sme biti:
krajše od šest mesecev, če vrenje poteka v zaprtih cisternah
ali
krajše od devet mesecev, če vrenje poteka v steklenicah.
43. člen
(kakovostno peneče vino ZGP ali
penina)
(1) Kakovostno peneče vino ZGP ali penina je
pridelana izključno iz osnovnega vina, ki je mirno kakovostno vino
ZGP, z dodatkom vrelnega likerja in sladilnega likerja. Osnovno
vino in kakovostno peneče vino ZGP morata glede volumenskega deleža
alkohola izpolnjevati pogoje iz Priloge V tega pravilnika.
(2) Kakovostno peneče vino ZGP mora glede koncentracije skupnega in
prostega SO(2) izpolnjevati pogoje iz Priloge VI tega
pravilnika.
(3) Kakovostno peneče vino ZGP mora biti pri pooblaščeni
organizaciji za ocenjevanje vinao cenjeno kot kakovostno peneče
vino ZGP.
(4) Sekundarno vrenje za kakovostna peneča vina ZGP poteka znotraj
vinorodnega okoliša, kjer je bilo grozdje pridelano. Pri pripravi
vrelnega likerja se poleg dodatka liofiliziranih kvasovk ali
imobiliziranih kvasovk ali tekoče kulture kvasovk sme uporabiti
le:
saharozo,
RTK,
ZGM ZGP,
grozdni mošt,
vinski mošt,
vino in
kakovostno vino ZGP, vključno z vrhunskim vinom ZGP.
(5) Vsi pridelki od tretje do sedme alinee prejšnjega odstavka, ki
se uporabljajo pri pripravi vrelnega likerja, morajo imeti enako
geografsko poreklo kot osnovno vino.
(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka skupni volumen dodanega
pridelka vinskega izvora, ki ne izvira iz navedenega vinorodnega
okoliša, ne sme presegati 10% celotnega pridelka, ki se uporablja
pri pridelavi. Izjemoma se lahko v letih z neugodnimi klimatskimi
pogoji ali če to zahteva tehnologija penečega vina doda 15%
pridelka vinskega izvora, ki ne izvira iz navedenega vinorodnega
okoliša.
(7) Kakovostna peneča vina ZGP imajo tlak CO(2) pri temperaturi 20
(C najmanj 3,5 bara ali 3,5x10(na 5) Pa, merjeno v zaprti posodi z
volumnom najmanj 250 ml.
(8) Pri posodah manjših od 250 ml mora biti tlak, merjen v enakih
pogojih kot to navaja prejšnji odstavek, vsaj 3,0 bare ali
3,0x10(na 5) Pa.
(9) Trajanje procesa vrenja, s katerim se želi iz osnovnega vina
pridelati kakovostno peneče vino ZGP, in trajanje ležanja na
kvasovkah ne sme biti krajše od:
90 dni,
30 dni, če so posode opremljene z mešali.
(10) Trajanje procesa pridelave kakovostnega penečega vina ZGP
vključno z zorenjem v pridelovalnem obratu, kjer je bilo peneče
vino pridelano in oddeljeno od kvasovk, in z začetkom vrenja, s
katerim je bil namen pridelati peneče vino, ne sme biti:
krajše od šest mesecev, kjer vrenje s katerim se želi pridelati
peneče vino poteka v zaprtih cisternah ali
krajše od devet mesecev, kjer proces iz prejšnje alinee poteka v
steklenicah.
44. člen
(vrhunsko peneče vino ZGP ali
penina)
(1) Vrhunsko peneče vino ZGP je pridelano izključno
iz osnovnega vina, ki je kakovostno vino ZGP, z dodatkom vrelnega
in sladilnega likerja. Osnovno vino in vrhunsko peneče vino ZGP
morata glede volumenskega deleža alkohola izpolnjevati pogoje iz
Priloge V tega pravilnika.
(2) Vrhunsko peneče vino ZGP mora glede koncentracije skupnega in
prostega SO(2) izpolnjevati pogoje iz Priloge VI tega
pravilnika.
(3) Vrhunsko peneče vino ZGP mora biti pri pooblaščeni organizaciji
za ocenjevanje vina ocenjeno kot vrhunsko peneče vino ZGP.
(4) Sekundarno vrenje za vrhunska peneča vina ZGP poteka znotraj
vinorodnega okoliša, kjer je bilo grozdje pridelano. Pri pripravi
vrelnega likerja se poleg dodatka liofiliziranih kvasovk ali
imobiliziranih kvasovk ali tekoče kulture kvasovk sme uporabiti
le:
ZGM ZGP,
grozdni mošt,
vinski mošt,
vino, ki je primerno za pridobivanje kakovostnega vina ZGP,
kakovostno vino ZGP vključno z vrhunskim vinom ZGP.
(5) Vsi navedeni pridelki iz prejšnjega odstavka morajo glede
geografskega porekla, sortnega sestava in ostalih kakovostnih
zahtev izpolnjevati enake zahteve kot kakovostno vino ZGP, tako da
bi iz njih lahko pridelali enako mirno kakovostno vino ZGP, kot je
to, ki predstavlja osnovno vino za vrhunsko peneče vino ZGP.
(6) Vrhunska peneča vina ZGP imajo tlak CO(2) pri temperaturi 20 (C
najmanj 3,5 bara ali 3,5x10(na 5) Pa, merjeno v zaprti posodi.
(7) Trajanje procesa vrenja, s katerim se želi iz osnovnega vina
pridelati vrhunsko peneče vino ZGP, in trajanje ležanja na
kvasovkah ne sme biti krajše od osemnajst mesecev pri poteku vrenja
v zaprtih posodah ali cisternah in pri poteku vrenja v
steklenicah.
(8) Trajanje procesa pridelave vrhunskega penečega vina ZGP
vključno z zorenjem v pridelovalnem obratu, kjer je bilo peneče
vino pridelano in oddeljeno od kvasovk, in z začetkom vrenja, s
katerim je bil namen pridelati peneče vino, ne sme biti
krajše od šest mesecev, kjer vrenje s katerim se želi pridelati
peneče vino poteka v zaprtih cisternah;
krajše od devet mesecev, kjer vrenje poteka v steklenicah.
45. člen
(peneča vina aromatičnih sort)
(1) V Republiki Sloveniji so peneča vina
aromatičnih sort lahko pridelana le iz osnovnega vina, ki je
pridobljen iz grozdnega mošta ali vinskega mošta, ki je pridelan
izključno iz aromatičnih sort žlahtne vinske trte.
(2) Vrenje pred ali po oblikovanju osnovnega vina, z namenom
pridelave penečega vina, se lahko nadzira samo s hlajenjem ali
drugimi fizikalnimi postopki.
(3) Dodatek sladilnega likerja pri pridelavi penečih vin
aromatičnih sort je prepovedan.
(4) Volumenski delež dejanskega alkohola pri penečih vinih
aromatičnih sort mora biti najmanj 6%.
(5) Volumenski delež skupnega alkohola penečih vin aromatičnih sort
mora biti najmanj 10%.
(6) Trajanje procesa pridelave penečih vin aromatičnih sort
vključno z zorenjem v pridelovalnem obratu, kjer je bilo peneče
vino pridelano in oddeljeno od kvasovk, in z začetkom vrenja, s
katerim je bil namen pridelati peneče vino, ne sme biti krajše kot
en mesec.
(7) Peneče vino aromatičnih sort mora biti pri pooblaščeni
organizaciji za ocenjevanje vina ocenjeno kot peneče vino
aromatičnih sort.
X. BISER VINA
46. člen
(biser vina)
(1) Biser vino je pridobljeno s primarnim ali
sekundarnim alkoholnim vrenjem, ki ob odprtju posode sprosti CO2,
dobljen izključno z alkoholnim vrenjem in katerega tlak zaradi
prisotnega CO(2) v raztopini je večji od 1,0 bara ali 1,0x10(na 5)
Pa in manjši od 2,5 bara ali 2,5x10(na 5) Pa pri 20 (C v zaprti
posodi. Biser vino se lahko polni v posode s prostornino do 60
l.
(2) Biser vino je pridelano iz namiznega vina ali iz kakovostnega
vina ZGP ali iz pridelkov, ki so primerni za pridobivanje namiznega
ali za pridobivanje kakovostnega vina ZGP, pri čemer morajo imeti
vina oziroma pridelki, ki so namenjeni pridelavi biser vina,
volumenski delež skupnega alkohola najmanj 9%.
(3) Biser vina se razvrščajo v naslednje razrede:
1. razred namiznih biser vin,
2. razred kakovostnih biser vin, kamor uvrščamo:
kakovostno biser vino pridelano na določenem pridelovalnem območju
(v nadaljnjem besedilu: kakovostno biser vino PDPO), kakovostno
biser vino PDPO, ki je pridelano v Republiki Sloveniji je lahko
kakovostno biser vino z zaščitenim geografskim poreklom (v
nadaljnjem besedilu: kakovostno biser vino ZGP) ali vrhunsko vino z
zaščitenim geografskim poreklom (v nadaljnjem besedilu: vrhunsko
biser vino ZGP)
kakovostno biser vino.
(4) Glede zahtevanih kakovostnih parametrov veljajo enake zahteve
kot so navedene za posamezno kakovostno stopnjo penečega vina,
razen za namizno biser vino, ki mora imeti volumenski delež
dejanskega alkohola najmanj 7% in volumenski delež skupnega
alkohola najmanj 9%.
(5) Kakovostno biser vino mora imeti volumenski delež dejanskega
alkohola najmanj 9% in koncentracijo reducirajočih sladkorjev manj
kot 50 g/l.
(6) Glede na koncentracijo reducirajočih sladkorjev se biser vina
delijo enako kot peneča vina v 39. členu tega pravilnika.
(7) Odstopanja med analizno izmerjenimi in deklariranimi vrednostmi
koncentracije reducirajočih sladkorjev pri biser vinih so lahko za
največ ( 5 g/l.
(8) Koncentracija skupnega žveplovega dioksida, SO(2) pri biser
vinih ne sme presegati vrednosti iz Priloge VII, ki je sestavni del
tega pravilnika.
XI. GAZIRANO VINO
47. člen
(gazirano vino)
(1) Gazirano vino je vino, ki sprosti nadtlak
zaradi prisotnega in raztopljenega CO(2) v raztopini, ki je bil v
celoti ali deloma dodan. Tlak pri 20 (C v zaprti posodi je večji od
1,0 bara ali 1,0x10(na 5) Pa.
(2) Glede na tlak CO(2) ločimo:
nizko gazirana vina ali gazirana biser vina, ki imajo tlak več kot
1,0 bar ali 1,0x10(na 5) Pa in manj kot 3,0 bare ali 3,0x10(na 5)
Pa ter
močno gazirana vina ali gazirana peneča vina, ki imajo tlak najmanj
3 bare ali 3,0x10(na 5) Pa in ne več kot 7 barov ali 7,0x10(na 5)
Pa.
(3) Nizko gazirano vino je lahko pridelano le iz namiznega ali
kakovostnega vina ZGP ali iz pridelkov, ki so primerni za pridelavo
namiznega ali kakovostnega vina ZGP, vendar vsebujejo najmanj 9%
skupnega in 7% dejanskega alkohola. Nizko gazirano vino se lahko
polni v posode s prostornino do 60 l.
(4) V letih z izjemno neugodnimi klimatskimi pogoji se za pridelavo
nizko gaziranih vin lahko uporabijo tudi vina, ki se drugače
namenijo za pridelavo močno gaziranih vin.
(5) Glede na koncentracijo reducirajočih sladkorjev se gazirana
vina delijo enako kot peneča vina v 39. členu tega pravilnika.
(6) Odstopanja med analizno izmerjenimi in deklariranimi vrednostmi
koncentracije reducirajočih sladkorjev pri gaziranih vinih so lahko
za največ ( 5 g/l.
XII. POSEBNA VINA
48. člen
(definicija)
Posebna vina so pridelana po posebnih postopkih
proizvodnje brez ali z dodatkom določene količine vinskega
alkohola, vinskega destilata, saharoze, ZGM, RTK, aromatičnih in
ostalih dovoljenih snovi in sestavin izključno rastlinskega
izvora.
49. člen
(delitev posebnih vin)
(1) Posebna vina se delijo na:
naravna sladka ali desertna vina so vina iz sušenega grozdja in
druga naravna sladka vina, ki so pridelana brez dodatka sladkorja
in alkohola;
alkoholizirana vina (v nadaljnjem besedilu: likerska vina);
aromatizirana vina, ki so glede vsebnosti CO(2 )lahko: mirna
aromatizirana vina, peneča aromatizirana vina ali biser
aromatizirana vina (delež vina mora predstavljati najmanj 75%
končnega proizvoda);
druga posebna vina.
(2) Posebna vina se razvrščajo v naslednje razrede:
1. razred namiznih posebnih vin,
2. razred kakovostnih posebnih vin, kamor uvrščamo:
kakovostno posebno vino pridelano na določenem pridelovalnem
območju (v nadaljnjem besedilu: kakovostno posebno vino PDPO),
kakovostno posebno vino PDPO, ki je pridelano v Republiki Sloveniji
je lahko kakovostno posebno vino z zaščitenim geografskim poreklom
(v nadaljnjem besedilu: kakovostno posebno vino ZGP) ali vrhunsko
posebno vino z zaščitenim geografskim poreklom (v nadaljnjem
besedilu: vrhunsko posebno vino ZGP),
kakovostno posebno vino.
(3) Vinski dodatki morajo imeti enako geografsko poreklo kot
osnovno vino.
(4) Odstopanja med analizno izmerjenimi in deklariranimi vrednostmi
koncentracije reducirajočih sladkorjev pri posebnih vinih so lahko
za največ ( 10 g/l.
A) NARAVNA SLADKA ALI DESERTNA
VINA
50. člen
(naravna sladka ali desertna vina)
Naravna sladka ali desertna vina so posebna vina,
pri katerih so dovoljeni samo postopki naravnega sušenja grozdja in
pri katerih glede kakovosti in pridelave veljajo vse določbe kot za
mirna vina.
B) LIKERSKA VINA
51. člen
(likerska vina)
(1) Likersko vino je pridelek, ki:
ima volumenski delež dejanskega alkohola najmanj15% in največ
22%;
ima volumenski delež skupnega alkohola najmanj 17,5%, razen če za
določena kakovostna likerska vina PDPO predpisi države pridelovalke
urejajo drugače.
(2) Likersko vino je pridelano iz:
vinskega mošta;
vina;
kombinacije obeh zgoraj navedenih pridelkov ali
grozdnega mošta ali mešanice tega pridelka z vinom pri točno
določenih kakovostnih likerskih vinih PDPO, za katere predpisi
države pridelovalke to določajo.
(3) Vsi pridelki iz katerih je pridelano likersko vino morajo
izvirati iz priporočenih in dovoljenih sort žlahtne vinske
trte.
(4) Likersko vino je lahko pridelano z dodatkom:
nevtralnega alkohola, pridobljenega iz pridelkov vinske trte,
vključno z alkoholom, ki je pridobljen pri destilaciji sušenega
grozdja, ki ima volumenski delež dejanskega alkohola najmanj
96%;
destilata iz vina ali destilata iz sušenega grozdja, ki ima
volumenski delež dejanskega alkohola najmanj 52% in največ 86%;
grozdnega mošta;
ZGM;
vinskega mošta;
vina;
alkohola iz vina ali alkohola iz sušenega grozdja z volumenskim
deležem dejanskega alkohola najmanj 95% in največ 96%;
destilata iz vina ali destilata tropin z volumenskim deležem
dejanskega alkohola najmanj 52% in največ 86%;
destilata iz sušenega grozdja z volumenskim deležem dejanskega
alkohola najmanj 52% in največ 94,5% ali
delno povretega grozdnega mošta iz sušenega grozdja.
(5) Ne glede na določbe 12. točke 3. člena tega pravilnika je ZGM
iz četrte alinee prejšnjega odstavka lahko pridobljen z neposrednim
segrevanjem.
52. člen
(slajenje likerskih vin)
(1) Dovoljeno je slajenje likerskih vin z:
ZGM ali RTK, pod pogojem, da se volumenski delež skupnega alkohola
vina, ki se sladi, ne poveča za več kot 3%;
ZGM ali RTK ali delno povretim grozdnim moštom iz posušenega
grozdja pri točno določenih kakovostnih likerskih vinih PDPO, za
katere predpisi države pridelovalke to določajo.
(2) Pridelki, ki se uporabljajo za slajenje, ne smejo biti
predhodno obogateni z ZGM.
53. člen
(skupni SO(2) v likerskih vinih)
Koncentracija skupnega SO(2) v likerskih vinih, ki
so v prometu za neposredno potrošnjo, ne sme presegati naslednjih
vrednosti:
150 mg/l, če je koncentracija reducirajočih sladkorjev manjša kot 5
g/l,
200 mg/l, če koncentracija reducirajočih sladkorjev ni manjša kot 5
g/l.
54. člen
(naravni alkohol)
Volumenski delež naravnega alkohola v pridelkih, ki
se uporabljajo pri pridelavi likerskih vin, ne sme biti manjši od
12%, z izjemo kakovostnih likerskih vin ZGP, kjer ne sme biti
manjši od 9%.
C) AROMATIZIRANA VINA
55. člen
(aromatizirano vino)
(1) Aromatizirano vino je pridobljeno iz:
mistele,
vina primernega za namizno vino,
likerskega vina,
penečega vina,
biser vina ali
gaziranega vina.
(2) Aromatiziranemu vinu je lahko dodan alkohol in je aromatiziran
z naravnimi aromatičnimi snovmi oziroma zelišči, katerih uporaba je
dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo arome.
(3) Aromatizirano vino mora imeti volumenski delež dejanskega
alkohola najmanj 14,5% in največ 22% ter volumenski delež skupnega
alkohola najmanj 17,5%.
(4) Delež vina oziroma mistele, ki se uporabi pri pridelavi
aromatiziranega vina, mora biti v končnem proizvodu najmanj 75%,
razen pri aromatiziranem penečem vinu, kjer mora biti v končnem
proizvodu najmanj 95% penečega vina.
56. člen
(druge označbe za aromatizirano vino)
V skladu s predpisi države pridelovalke se namesto
označbe »aromatizirano vino« lahko uporablja tudi druge
predpisane označbe, npr:
vermut, ki je aromatizirano vino značilnega okusa na katerega
vplivajo predvsem izvlečki iz rastlinske vrste Artemisia. Ta pijača
sme biti slajena le s karameliziranim sladkorjem, saharozo,
grozdnim moštom, RTK in ZGM.
aromatizirano grenko vino ali aromatizirano biter vino, ki je
aromatizirano vino z značilno grenkim okusom. Označba mora biti
dopolnjena z navedbo imena glavne substance, ki je dodana za grenak
okus.
XIII. AROMATIZIRANE PIJAČE
57. člen
(aromatizirana pijača na osnovi vina)
(1) Aromatizirana pijača na osnovi vina je pijača,
ki je pridelana iz enega ali več različnih vin in je aromatizirana
z naravnimi aromatičnimi snovmi oziroma zelišči, katerih uporaba je
dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo arome.
(2) Vinu za pripravo aromatizirane pijače predhodno ne sme biti
dodan alkohol.
(3) Vino za pripravo aromatizirane pijače mora imeti volumenski
delež dejanskega alkohola najmanj 7% in največ 14,5%.
(4) Delež vina, ki se uporablja pri pripravi aromatiziranih pijač
na osnovi vina, mora biti v končnem proizvodu najmanj 50%.
(5) Primer aromatizirane pijače je kuhano vino in vinska bovla s
sadjem.
58. člen
(aromatizirana pijača na osnovi vinskih proizvodov)
(1) Aromatizirana pijača na osnovi vinskih
proizvodov je pijača:
ki je proizvedena iz vina oziroma grozdnega mošta;
ki je lahko slajena;
ki je lahko obarvana;
kateri ni bil dodan alkohol;
ki ima volumenski delež dejanskega alkohola najmanj 7%.
(2) Delež vina oziroma grozdnega mošta, ki je bil uporabljen pri
pripravi aromatizirane pijače na osnovi vinskih proizvodov, mora
biti v končnem proizvodu najmanj 50%.
XIV. DRUGI PROIZVODI IZ GROZDJA IN
VINA
59. člen
(mešanice)
Mešanice drugih pijač oziroma rastlinskih izvlečkov
z vinom so pijače, kjer je delež vina najmanj 50%. Vino za pripravo
mešanice mora izpolnjevati vse pogoje za namizno vino.
Ostale sestavine pijače morajo izpolnjevati predpisane pogoje za
takšne pijače.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
Ne glede na določbe 21. člena tega pravilnika se
vino letnika 2003 in starejših letnikov lahko glede na
koncentracijo reducirajočih sladkorjev razvršča v naslednje
kategorije:
suho vino, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev ne
presega 4 g/l;
polsuho vino, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev
presega največjo dovoljeno koncentracijo, določeno v prejšnji
alinei, vendar ne presega 12 g/l;
polsladko vino, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev
presega največjo dovoljeno koncentracijo, določeno v prejšnji
alinei, vendar ne presega 50 g/l;
sladko vino, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev
presega 50 g/l.
61. člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta predpis, se
preneha uporabljati Pravilnik o kakovosti vina (Uradni list SFRJ,
št. 17/81 in 14/89, Uradni list RS, št. 32/00 in 40/01).
62. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije in se začne uporabljati s 1.
majem 2004.
Ljubljana, dne 6. aprila 2004. |
|
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
|
Soglašam!
|
dr. Dušan Keber l. r.
Minister
za zdravje
|
* Ta pravilnik vsebinsko povzema Uredbo sveta (ES), št. 1493/1999 z
dne 17. maja 1999 o skupni tržni ureditvi za vino z vsemi njenimi
spremembami
Pripeti dokumenti
Avtor: ZŽI