Delovanje sistema ATA zvezkov

V vsaki od 78 držav/ozemelj podpisnic ATA konvencije zagotovijo izdajo in jamstvo ATA zvezka (ATA karneta) jamstvena združenja, ki so člani mednarodne verige carinskega jamstva. Verigo je v ta namen ustanovil Mednarodni urad trgovinskih zbornic (IBCC) Mednarodne gospodarske zbornice (ICC).

Vsak jamstveni organ, pridružen verigi IBCC/ATA, jamči, da bo v primeru, da se blago, uvoženo s tujim ATA zvezkom (ATA karnetom), ponovno ne izvozi iz države v obdobju, ki ga določi carinski urad začasnega uvoza, svojim carinskim organom plačalo vse uvozne dajatve in davke, ki jih je treba plačati za to blago. Skupna vsota, ki naj bi jo jamstveno združenje plačalo svojim carinskim organom, ne sme preseči vsote uvoznih dajatev za več kot deset odstotkov.

Garant, ki je plačal te zneske v državi začasnega uvoza, bo to vsoto dobil povrnjeno od ustrezne jamstvene organizacije, to je od pridruženega člana verige IBCC v državi izdaje ATA zvezka. Posledično bo to jamstveno združenje zahtevalo plačilo od podjetja ali osebe, kateremu oziroma kateri je bil ATA zvezek prvotno izdan. Imetniki ATA zvezka so potemtakem dolžni jamstvenim združenjem v celoti povrniti stroške kakršnih koli plačil, ki bi jih le-ta prevzela nase zaradi neupoštevanja pogojev, ki so bili naloženi imetniku ATA zvezka.

Poroštvo velja v celotnem jamstvenem obdobju za morebitne obveznosti, to pomeni za najmanj 33 mesecev od datuma izdaje ATA zvezka. Triintridesetmesečno jamstveno obdobje je pomembno, ker je to obdobje, v katerem je odgovorna sama jamstvena zbornica. To zajema 12-mesečno obdobje veljavnosti zvezka, poleg tega nadaljnjih 12 mesecev, ko morajo - v skladu z ATA konvencijo prispeti kakršni koli zahtevki v zvezi z zvezkom, ter dodatnih 9 mesecev za razrešitev zahtevkov.

Če ATA zvezek ob ponovnem izvozu ni pravilno razdolžen in pride do jamstvenega zahtevka, carinski organi v državi začasnega uvoza omenjeni zahtevek pošljejo nacionalnemu jamstvenemu združenju, takoj ko postane očitno, da pogoji, ki veljajo za začasni brezcarinski uvoz blaga z ATA zvezkom, niso bili izpolnjeni. Jamstveno združenje ima na voljo šestmesečni rok od datuma vloge zahtevka za predložitev ustreznih dokazov o ponovnem izvozu blaga.

Če tak dokaz ni predložen v tem roku, mora jamstvena organizacija nemudoma položiti oziroma začasno plačati dolžni znesek. Če dokaz o ponovnem izvozu še vedno ni predložen po nadaljnjih treh mesecih, postane polog oziroma plačilo končno veljavno.

Carinski organi države začasnega uvoza izpolnijo talon in kupon o ponovnem izvozu, kar pomeni dokaz o ponovnem izvozu. Če ponovni izvoz ni tako potrjen, lahko carinski organi države uvoza sprejmejo drugi pisni dokaz, da je bilo blago ponovno izvoženo (na primer potrdilo o uvozu, ki ga izdajo drugi carinski organi, potrdilo o ponovnem uvozu v začetno državo, potrdilo carinskih organov, da je blago na ozemlju države začasnega izvoza). ATA zvezki so večinoma hitro regularizirani in nazadnje ni potrebno nikakršno plačilo.

V primerih, ko ATA zvezek ni pravilno razdolžen, a se tuji carini dokaže, da se je blago vrnilo v državo začasnega izvoza, ima vsaka država podpisnica ATA konvencije pravico zaračunati stroške regulacije.
Plačilo stroškov postopka zahteva švicarska carina (med 20 in 100 CHF), srbska carina (7.940 RSD), ameriška carina, novozelandska carina itd. 

Spletna stran o ATA zvezkih Mednarodne trgovinske zbornice: http://www.atacarnets.org.