14. november 2018, Bled

OBVESTILO ZA MEDIJE

Na 22. Dnevu slovenskega papirništva okoli 200 strokovnjakov iz papirne in papirnopredelovalne panoge 

Bled, 14. - Danes na Bledu poteka 22. Dan slovenskega papirništva, ki mu jutri sledi še 45. mednarodni letni simpozij Društva inženirjev in tehnikov papirništva. Okoli dvesto udeležencev se tokrat posveča vprašanju, kakšen je in kakšen bo položaj papirja v digitalni dobi. Številni domači in tuji strokovnjaki ugotavljajo, kakšne premike bodo morale narediti papirnice v prihodnje, kaj za tradicionalno papirno industrijo pomeni prehod na industrijo 4.0 in kako pomembna je pri tem spremenjena miselnost. Ključna komponenta za uvajanje sprememb v podjetjih je spremenjena miselnost v podjetjih, ki pa je seveda odlika kompetentnega kadra.

Zbrane je uvodoma pozdravila direktorica GZS Sonja Šmuc, ki je opozorila prav na slednjo in poudarila, da je danes potrebno hitro sprejemati sicer pretehtane odločitve ter hkrati poskrbeti tudi za zelo hitro realizacijo, za to pa je potreben spremenjen način razmišljanja. Navedla je tudi cilje glede dvigovanja dodane vrednosti, ki naj bi do leta 2020 dosegla 60.000 evrov na zaposlenega, če želimo v Sloveniji življenjski standard, ki bo omogočal želeno kakovost življenja. Papirničarjem je zaželela, da bi še presegli sedanjo rast dodane vrednosti, ki se vsako leto poviša za 1.000 evrov na zaposlenega, a jo je treba še izboljšati.

Stanislav Menard, predsednik, in Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS sta predstavila stanje in aktivnosti v panogi, turbulentno situacijo na trgu surovin in energentov in aktivnosti na področju izobraževanja in pridobivanja novih kadrov, ki jih v slovenski papirni panogi primanjkuje. Bašinova je omenila tudi nov vajeniški program, v katerega sta z letošnjim letom vključena prva dva vajenca, več o tem pa si lahko zainteresirani preberejo tudi na spletni strani www.papirnicar.si.

Pogled na slovensko papirništvo je s stališča evropskega združenja papirništva CEPI podal namestnik generalnega direktorja, Jori Ringman, ki je predstavil nekaj primerjav in opozoril, da živimo v času, ko se papirna industrija ne more izogniti strahu, prisotnem v miselnosti ljudi. Osrednji dejavnik so podnebne spremembe, od katerih je zaradi vplivov na energetski trg, izjemno odvisna tudi sicer energetsko intenzivna industrija kot je papirništvo. Ob tem se je navezal na digitalizacijo in poudaril, da papir podpira digitalizacijo in obratno, saj imajo papirnati izdelki pomembno vlogo v krožnem gospodarstvu in bioekonomiji. »Papirna industrija se bo vse bolj ukvarjala tudi z ljudmi in njihovimi življenjskimi slogi,« je še povedal Ringman.

Položaj na trgu energentov je občinstvu predstavil Dejan Paravan iz podjetja Gen-i, ki je opozoril, da tako turbulentnih dogajanj na trgu energentov kot smo jim bili priča letos ni bilo že vse od leta 2008. Pokazal je na številne podobnosti in opozoril na ključne dejavnike, ki so na ta dogajanja najbolj vplivali, obenem pa ocenil, da gre trenutno za zelo volatilen trg. V drugem delu je Papirničarje opozoril na prednosti in možnosti zelene transformacije. Prehod v nizkoogljično družbo je dejstvo, zato je pričakovati vse ostrejšo regulativo s tega področja. Papirničarje je opozoril, da je prilagajanje regulativi manj dobra možnost, ampak da je zakonska določila bolje prehitevati oziroma se nanje pripraviti v naprej.

Marko Bohar iz grozda Pametne tovarne je občinstvo povabil k on-line glasovanju na temo industrije 4.0, vitkih procesov in pametnih tovarn. Povedal je, da imajo uspešne industrije prihodnosti le dve možni izbiri: ali se bodo odločile za optimizacijo obstoječih poslovnih modelov (pri čemer jim lahko na številnih področjih pomaga prav digitalizacija) ali pa se bodo odločili za povsem nove poslovne modele in izdelke, za kar bodo ključni podatki, ki jih prav tako zagotavlja digitalizacija. »Industrija 4.0 prinaša bistvene izboljšave na področju fleksibilnosti, produktivnosti, hitrosti in kakovosti proizvodnje,« je zaključil Bohar.

Združenje papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS je tudi tokrat podelilo nagrado za najboljše zaključno delo s področja papirništva. Nagrado je prejel mag. Jure Zekič s Kemijskega inštituta. Njegovo delo s področja uporabe antrakinona omogoča izboljšave v kontroli kakovosti pri proizvodnji kartona.