Ukrepi Banke Slovenije za zajezitev rasti potrošniškega kreditiranja imajo vpliv na nižjo rast v višini 0,2 % slovenskega BDP. Rast v trgovini na drobno se je že septembra znatno upočasnila.

Posojil nič več kot v 2009

Banka Slovenije je z namenom zaščite stabilnosti bančnega sistema v novembru 2019 sprejela ukrepe, ki naj bi na eni strani zaščitili posameznike pred najemanjem potrošniških posojil ter na drugi strani zmanjšali verjetnost, da se ponovi velika bančna sanacija iz leta 2013. V zadnjih treh letih so se namreč potrošniška posojila povečevala po več kot 10-odstotni letni stopnji in so dosegla vrednost 3 milijard evrov (prav toliko kot v 2009). Iz vrednosti 2 mrd EUR konec 2015 to res pomeni kar 50-odstotno povečanje in tako na prvi pogled povsem upravičuje ukrep Banke Slovenije, ki je v novembru tudi že stopil v veljavo. A če na zadevo pogledamo skozi obdobje celotnega poslovnega cikla, vendarle ugotovimo, da se delež vseh bančnih posojil gospodinjstvom ni povečal, temveč je ostal bolj ali manj nespremenjen pri 23 % BDP. Znotraj vseh posojil gospodinjstvom so stanovanjska imela 60-odstoten delež, potrošniška 27-odstotnega in ostala 13-odstotnega.

Nizko zadolžena slovenska gospodinjstva niso tveganje za banke

Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji lahko merimo tudi s primerjavo celotnega finančnega dolga gospodinjstev glede na BDP, ki poleg bančnih posojil vključuje tudi lizinge ter druge posojilodajalce. Pri tem zadolženost slovenskih gospodinjstev naraste na 27 % (2018), medtem ko na ravni EU v povprečju znaša 53 %, na ravni srednjeevropskih držav (Češka, Nemčija, Avstrija) pa okoli 45 %. Tako lahko na podlagi teh objektivnih podatkov zaključimo, da so slovenska gospodinjstva skoraj še enkrat manj zadolžena kot v EU-28. Tudi za slovenske banke gospodinjstva niso bila nikoli tvegan del poslovanja. Zgolj pri 1,8 % posojil prebivalstvo zamuja s plačili več kot 90 dni. Ta delež v celotnem poslovnem ciklu nikoli ni presegel 5 %, tudi v letih, ko je stopnja anketne brezposelnosti presegla 10 % (2013).

Z dohodki v pol leta že brez dolga

Druga raven relativne primerjave je zadolženost gospodinjstev napram razpoložljivemu dohodku. Po zadnjih podatkih ima povprečno evropsko gospodinjstvo toliko dolga, da ga lahko odplača z letnim dohodkom, povprečno slovensko pa ga lahko odplača celo v manj kot pol leta. V primerljivih srednjeevropskih državah lahko ta posojila poplačajo z dohodkom v devetih mesecih, torej so relativno gledano za polovico bolj zadolžena kot slovenska. Pri tem se razmerje med zadolženostjo in razpoložljivim dohodkom v Sloveniji v zadnjih desetih letih ni spremenilo, podobno pa velja tudi v drugih evropskih državah.

Banka Slovenije ima le omejen mandat pri nadzoru zadolževanja

Problematičnost ukrepa Banke Slovenije je v tem, da ne upošteva neenakomerne dinamike posojilne dejavnosti ter ukrepov, ki so vezani na minimalno bruto plačo ter vzdrževane člane, kar resnično omejuje kreditno sposobnost gospodinjstev pri bankah. Dvig minimalne plače v naslednjem letu za več kot 6 % bo dodatno povečal število tistih, ki niso kreditno sposobni, kljub njihovim višjim neto prejemkom. Pri tem seveda ta omejitev ne velja za tuje posrednike, ki niso regulirani s strani Banke Slovenije. Sem spadajo tudi digitalne banke, kjer ima že preko 13.000 Slovencev odprte račune, ter drugi finančni posredniki (lizingi ter drugi), ki praviloma nudijo nekoliko dražje financiranje za prebivalstvo. Ob tem Banka Slovenije nima vpliva na neregulirane posrednike posojil, ki zaradi nizkih obrestnih mer iščejo nelegalne alternative v posojanju večjih zneskov kreditno manj sposobnemu delu prebivalstva. To predstavlja za kreditojemalce veliko tveganje v primeru neplačila.

Trgovina na drobno že brez novembrske zavore z nižjo rastjo

Prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv se je v septembru povečal realno za 1,3 %. S tem se je znižala rast na 4,1 % v prvih devetih mesecih. Nižja rast kljub dobremu stanju na trgu dela izdatno vpliva na upočasnjeno rast gospodarstva, saj zasebna potrošnja predstavlja 52 % slovenskega BDP. Pri Analitiki GZS ocenjujemo, da bo dolžniška zavora znižala nominalno gospodarsko rast za okoli 90 mio EUR na letni ravni, kar odraža tisti del potrošnikov, ki alternative ne bodo iskali pri posrednikih drugih vrst posojil.