V prvi polovici leta je bila gospodarska dinamika v slovenskem gospodarstvu na 17. mesto izmed 19. držav EU, saj je padec BDP v prvem četrtletju izničil rast v drugem. »Po prvem četrtletju, ko smo beležili padec gospodarske rasti, bi morali sedaj zvoniti vsi alarmi v državi in vladi, da je treba nemudoma ukrepati,« je jasen glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Padec investicij in izvoza blaga ter krčenje industrijske proizvodnje sta jasen signal, da je nujno takojšnje ukrepanje vlade za izboljšanje poslovnega okolja in zaščito delovnih mest. Zato ponovno izpostavlja nujnost davčne razbremenitve stroškov dela ter aktivacije ukrepa skrajšanega delovnega časa za najbolj prizadeta podjetja.
»Pogled na prvo oceno gospodarskih gibanj v drugem četrtletju v Sloveniji bi nas lahko na prvi pogled navdahnila z optimizmom, saj je bila navsezadnje četrtletna gospodarska rast 0,7-odstotna, kar nas postavlja na 3. mesto med 19. državami, ki so oceno o gospodarski dinamiki že razkrile (za osem držav podatki na Eurostatu še niso na voljo) ter nad dinamiko v EU-27 (0,2 %). A nas ti podatki lahko hitro zavedejo. Že drugo zaporedno četrtletje je bila namreč gospodarska dinamika v Sloveniji nižja od povprečnih pričakovanj analitikov, ki sodelujejo pri raziskavi Focus Economics,« pojasnjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. »V prvi polovici letošnjega leta smo glede na enako obdobje lani priča stagnaciji slovenskega gospodarstva. Tudi ob upoštevanju bolj optimističnih gospodarskih gibanj v drugem polletju bo povprečna letna gospodarsko rast blizu 1 %, kar je precej manj od povprečne desetletne rasti (2,9 %). S tem bo tudi nižja kot v EU-27,« dodaja. Najbolj šibek del slovenskega BDP so predstavljale nižje investicije v osnovna sredstva (-3 %) in padec izvoza blaga (-0,8 %), ki odražata predvsem dlje časa trajajoče pomanjkanje novih naročil v predelovalnih dejavnostih, visok padec gradbenih del pri inženirskih objektih (-13 %) kot tudi veliko krčenje stanovanjske gradnje (-12 %).
Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je v prvem polletju v Sloveniji skrčila za 1,8 % (21. mesto med 27. državami), medtem ko je na nivoju EU27 porasla za 1,1 %. »K tej razliki je najbolj negativno prispevalo krčenje proizvodnje v industriji strojev in naprav, motornih vozil, kovinskih izdelkov in letal,« razlaga Ivanc.
Struktura trga dela odraža slabšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, saj je bilo v prvih petih mesecih za 5.800 manj delovnih mest v zasebnem sektorju in za 2.300 več v javnem sektorju. Skupaj pa je bilo nižje v povprečju za 3.500.
»Po stagnaciji gospodarstva v prvem polletju bi morali sedaj zvoniti vsi alarmi v državi in vladi, da je treba nemudoma ukrepati,« je jasen glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. GZS je vseskozi izpostavljala problem konkurenčnosti poslovnega okolja v Sloveniji in imela konstruktivne predloge. Tako je na primer potrebno na področju davčnih razbremenitev spodbuditi ponovno rast delovnih mest, saj so ta najboljši garant za ponovno višjo rast BDP. Spomnil je, da je GZS v okviru mini davčne reforme že predlagala razbremenitev stroškov dela zaposlenih. Ob tem pa opozoril, da se je po spremembi zakona o dohodnini v letu 2023, preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek in uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo relativna obremenitev stroškov dela v Sloveniji le še povečala, kar negativno vpliva na razmere na trgu dela. »Tako se je potencial potrošnje državljanov zmanjšal za približno 1,2 milijarde evrov na letni ravni, kar se pozna v šibki rasti potrošnje gospodinjstev,« je kritičen in opozarja, da bi lahko »predlog za uvedbo progresivnega zdravstvenega prispevka, ki je v zakonodajni proceduri, še dodatno povečal obremenitev plač s prispevki in davki.«
Izpostavil je tudi višjo rast cen pri hrani in pijačah kot v območju evra, kar je posledica dviga reguliranih delov cene. S tem se potrošnja slovenskih gospodinjstev preusmerja v tujino in šibi potrošnja tujih gostov pri nas. V prvi polovici leta se je potrošnja Slovencev v tujini povečala za 85 mio EUR, tujih gostov v Sloveniji pa zgolj za 64 mio EUR.
K pozitivni gospodarski rasti v drugem kvartalu je po besedah Gorenščka prispeval tudi večji obseg turizma. Pri tem pa je bil kritičen do novele Zakona o gostinstvu, o katerem bo Državni zbor RS ponovno odločal predvidoma septembra in s katerim bodo omejili oddajanje turističnih kapacitet. Meni, da bo to prispevalo k manj nočitvam tujih gostov pri nas in s tem posredno k manjši potrošnji storitev in blaga.
Gorenšček se je dotaknil tudi gradbeništva. Med razlogi za zahtevne razmere je navedel slabo črpanje evropskih sredstev ter novelo zakona o čezmejnem opravljanju storitev. Ta postavlja slovenska podjetja, ki opravljajo tovrstne storitve, še vedno v slabši konkurenčni položaj v primerjavi s podjetji v sosednjih državah.
GZS je julija pozdravila sprejetje Zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, s katerim država vzpostavlja ciljno naravnano podporno shemo za podjetja, katerih poslovanje je močno odvisno od zaostrenih mednarodnih gospodarskih razmer. Prav iz tega razloga je GZS na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) naslovila poziv, da v skladu z zakonom začne postopek aktivacije tega ukrepa. »Glede na podatke o gospodarski rasti in rasti industrijske proizvodnje je iniciativa MDDSZ, ki je potrebna za dejansko sprožitev tega mehanizma pomoči, res nujna,« je poziv ponovil Gorenšček. Ob tem je dodal: »Vlada pravi, da dela za ljudi. Potem mora sprejeti ukrepe tudi za gospodarstvo. V Sloveniji imamo v zasebnem sektorju 690 tisoč delovnih mest. Ko vlada sprejme ukrepe v njihovo podporo, s tem pomaga tudi njihovim družinam. Če tega ne bo storila, bodo posledice jasne: krčenje proizvodnje, izguba delovnih mest in padec zaposlenosti ter posledično manj sredstev v proračunu za ljudi.«