Geopolitična tveganja narekujejo trende cenam energentov in hrani.

Primorsko-notranjsko regijo pestijo številni izzivi. Poleg pomanjkanja prostora za investicije ter večjih akterjev, ki bi spodbudili lokalno gospodarstvo, težavo predstavlja tudi manko kadra oziroma njegova nezadostna izobrazba.

Za podjetja iz panoge kovinske industrije je bilo v letu 2021 najpomembneje, da so imela naročila, pa da jim je z ukrepi uspelo zavarovati zaposlene pred množičnimi okužbami s covidom-19.

Gospodarstvo po objavi evropskih smernic za reševanje energetske krize REPower EU pričakuje čimprejšnji odziv vlade, pravi Vesna Nahtigal, koordinatorica SRIP MATPRO.

Združenje SAZOR je v oktobru 2018 uradno pozvalo vsa reprezentativna združenja uporabnikov s področja gospodarske dejavnosti (vključno z Gospodarsko zbornico Slovenije, Trgovinsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije idr.) k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma. Upravni odbor GZS je edini sprejel odločitev, da vstopi v pogajanja za sklenitev skupnega sporazuma. Ostale delodajalske organizacije se za vstop v pogajanja niso odločile in so se tako odpovedale možnosti, da zastopajo interese gospodarstva v pogajanjih z Združenjem SAZOR.

V kriznih situacijah je izjemno pomembna prijazna komunikacija, vključno z uporabo ustreznih besed in tona glasu. Kako komunicirati v težkih situacijah, pojasnjuje Andreja Jernejčič v članku v majski številki Glasa gospodarstva, pa tudi na webinarju, ki bo 24. maja.

»Velikani v Evropi in po vsem svetu potrebujejo testna okolja. Kje najdeš testno okolje, kot je v Sloveniji? Ga ni,« pravi Bart Stegeman, slovenski orkestrator za krožno gospodarstvo in transformacijo vrednostnih verig v organizaciji EIT Climate-KIC. Priložnosti je pri nas ogromno, pojasnjuje v intervjuju za majsko številko revije Glas gospodarstva.

»Ključni problem v razvoju tehnologij je, kako nadomestiti fosilna goriva in izkoristiti vse potenciale obnovljivih virov,« pravi Vekoslav Korošec, direktor GZS – Združenja za inženiring.

Kombinacija posledic, ki jih je v dobavnih verigah pustil covid-19 in zdaj vojna v Ukrajini, že ima pomemben vpliv na gospodarstvo, pričakovati pa je, da bodo posledice dolgoročne.

Rast cen ključnih surovin in energentov je razlog za zvišanje prodajnih cen hrane, ki bodo sledile. Ukrajina in Rusija sta na svetovnih trgih izjemno pomembni pridelovalki hrane.