Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Odzivnost: preprečiti neodzivnost ali zavlačevanje pri odločanju organov ter zagotoviti ustrezno pravno varstvo v primeru molka organa

Javni sektor kot ponudnik storitev za družbo, državljane in gospodarstvo, kljub precejšnji digitalizaciji postopkov, v precejšnjih segmentih, še vedno ostaja neodziven in posledično povzroča težave in škodo njihovim uporabnikom. Na podlagi letnega poročila Upravne inšpekcije za leto 2017 so najpogostejše ugotovljene kršitve ZUP s poročja spoštovanja rokov za odločanje (40, 23,4%), poslovanja z vlogo (39; 22,8%) in izdelovanja odločb/obrazložitev. Kršitve na navedenih področjih so bile najpogostejše tudi v preteklih letih.

Od 221 nadzorov so bile kršitve ugotovljene v 63,1% rešenih inšpekcijskih zadevah, v 58,6% rešenih inšpekcijskih zadev so bili odrejeni tudi ukrepi (graf 9). V primerjavi z letom 2016 se je delež zadev, v katerih so bile ugotovljene kršitve, povečal in sicer v zadevah s področja ZUP in UUP.

Največkrat je bil zavezancu odrejen ukrep, da z ugotovitvami zapisnika seznani zaposlene in jih opozori na ugotovljene nepravilnosti (54; 30,7%), da odpravi nepravilnosti/pomanjkljivosti glede izdelovanja odločb (36; 20,5%) in da jih opozori na spoštovanje temeljnih načel upravnega postopka (33; 18,8%) (graf 12).

Nespoštovanje rokov postaja vedno bolj resen problem in se v številnih primerih poglablja. Deloma zaradi povečanega obsega dela, ki je tudi posledica gospodarske rasti, deloma zaradi okorelih postopkov, še posebej na področju podajanja soglasij s področja okolja in prostora ter v zadnjem letu tudi na področju zaposlovanja tujcev.

Triaža primerov in zaostankov, pri čemer je treba postopke, ki niso zaključeni prednostno obravnavati ter zagotoviti standardizacijo procesov in enotnost navodil. Navodila morajo veljati tako za tiste, ki postopke vodijo kot vlagatelje – uporabnike. Dodatno je treba razmisliti o možnosti prerazporejanja zadev na druge organe – javne uslužbence v primeru prevelike obremenjenosti kadrov na eni enoti.

Vpeljava sistema motiviranja, nagrajevanja uspešnosti zaposlenih na podlagi standardizacije – merjenje rezultatov organa in zadovoljstva strank s poudarkom preverjanja spoštovanja načela “v korist stranke”.

Predlagamo uvedbo upravnega nadzora javnosti in spremljanja učinkovitosti posameznega organa (upravni supervisor).

Predlagamo individualno možnost spremljanja stanja zadeve/vloge in osveščanje javnosti o njihovi pravici odločanja v primernem roku.

Na ključnih področjih zagotoviti fikcijo pozitivne odločbe v primeru molka organa ob predpostavki, da so roki objektivno postavljeni glede na naravo dela in storitve, ki mora biti izvedena v skladu oziroma prilagojena zahtevnosti ugotavljanja dejstev. V primeru zamude roka pa je treba ugotoviti tudi ali obstaja odgovornost za zamudo, ki izvira iz dela javnega uslužbenca. Namreč v tem primeru se postavi vprašanje ali ogan, ki ne odloča (torej ne opravlja dela, za katero je postavljen) sploh potrebujemo. Fikcijo pozitivne odločbe je v evropski pravni red vpeljala Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu.  V primeru fikcije negativne odločbe pa je treba vpeljati poseben postopek uveljavljanja odškodninske odgovornosti države, ki v bistvu ne izpolnjuje tistega za kar organ obstaja. Danes namreč institute molka organa, ki omogoča sicer pritožbo zoper organ, na nek način opravičuje ravnanje. Vsak organ, namesto izpolnjevanja svojega temeljnega poslanstva, izkorišča institute molka organa, kot možnost, ki jo ponujajo uporabnikom, če niso zadovoljni s potekom postopka. S tem pa se generalizira molk organa, ki bi moral  biti izjema.

Trenutna večinska sankcija za primer neodzivnosti organa je ukrep upravne inšpekcije pojasnila dolžnosti spoštovanja rokov in naložitev vodstvu organov, da zagotovi primerno organizacijo dela. S tem pa se večinoma ne rešujejo ključni razlogi za neodzivnost. Spoštovanje rokov je ključna in ena izmed bistvenih delovnih obveznosti javnih uslužbencev, ki izvajajo, vodijo upravne postopke. Zamude v postopkih odločanja v resnici vplivajo na učinkovitost sistema kot celote, zlasti pa kršijo načelo enakosti pred zakonom in pravno varnost.

Fotogalerija