Tik pred izidom referenduma o članstvu VB v EU pošiljamo podrobnejši analitični komentar o ključnih možnih posledicah.
Najšibkejša četrtletna rast v zadnjih dveh letih je posledica velikega padca investicij, delno tudi zadržanega trošenja gospodinjstev. Izvoz je nad pričakovanji.
Pridobljenih 6 mest na lestvici konkurenčnosti IMD, vendar 7 mest za srednjeevropskimi konkurentkami. Nefleksibilen trg dela, nenavadne menedžerske prakse in nizke mednarodne investicije so mlinski kamni okoli vratu gospodarstva.
»Odprava kriznih ukrepov znova ogroža javne finance«, opozarja IMF. Pravi test nas lahko doleti ob višanju obrestnih mer, ko obstaja nevarnost, da bodo izdatki države za obresti narasli za 300 mio EUR letno.
Predlog revizije Direktive o napotitvi delavcev 96/71/EC, ki jo je predložila Evropska komisija (EK), bi ovirala nemoteno delovanje enotnega trga. Stroški slovenskih izvoznikov bi se povečali tudi do 30 odstotkov, zanje bi se povečala administrativna bremena in pravna nepredvidljivost. Slovenska podjetja bi s tem postala nekonkurenčna tujim, kar bi posledično vodilo v izgubo delovnih mest. Razlike v višini plačil za delo med državami članicami bi se še povečale in ne obratno, kot to želi prikazati EK. Obstaja tudi realna bojazen, da bi prišlo do še večjega izogibanja zakonodaji in s tem večje pojavnosti dela na črno in prekarnega dela.
Jutri lahko zopet pričakujemo višje cene naftnih derivatov, kar je posledica dviga cen surove nafte brent na mednarodnih trgih. Prihodnje gibanje ostaja negotovo, vendar bodo srednjeročne cene po naših ocenah višje.
Aktualna spomladanska napoved Evropske komisije je relativno konservativna, vendar prinaša pomembni opozorili državi ter izvoznikom. Prvo je, da denar ne bo večno poceni ter da naj država izkoristi čas za znižanje javnega dolga. Kot drugo svari naše izvoznike pred šibkejšimi izvoznimi obeti na naših ključnih trgih.
Šest ključnih razlogov, ki govorijo v prid upravičenim zahtevam, da je treba predlog Ministrstva za finance o davčnem prestrukturiranju bistveno spremeniti in dopolniti. Predlog davčnega prestrukturiranja, ki ga ponuja Ministrstvo za finance, ima kar nekaj negativnih učinkov. Objavljamo razloge, zakaj ga je treba bistveno spremeniti oziroma dopolniti …
Predstavniki gospodarstva nismo zadovoljni z vsebino predloga finančnega ministrstva. V predlogu davčnega prestrukturiranja ni predvidenega niti najmanjšega znižanja javne porabe, čeprav bi denimo prihranek v višini 100 milijonov evrov pomenil le 0,6 odstotka slovenske javne porabe. Gospodarstvo bo dodatno obremenjeno, učinke pri neto plačah pa lahko že kmalu izničijo druge dajatve.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ocenjujemo, da predlog davčne reforme, ki ga je objavilo Ministrstvo za finance, ne odraža nujne potrebe po reformah kot tudi ne nujnega bolj gospodarnega ravnanja z javnimi financami, kar bi te reforme, tudi resno in odločno davčno reformo, sploh omogočilo.