Stališča in komentarji

Dosegli smo 2015

15.12.2015

Presežki zdravstvenih sredstev bodo usmerjeni le k prednostnim programom

Rebalans Finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za leto 2015 je končno sprejet tako, kot je zahtevala delodajalska stran organov upravljanja zavoda. Tako so se z rebalansom povečala sredstva za plačilo preseganja tako imenovanih prednostnih (prospektivnih) zdravstvenih programov z 10 odstotkov na 20 odstotkov in za enak odstotek tudi plačilo preseganja prvih specialističnih pregledov, ki prispevajo k skrajševanju čakalnih dob. Tako bo poraba presežkov sredstev zavoda veliko bolj usmerjena in nadzorovana. Obenem pa zavezujoča za izvajalce zdravstvenih storitev v okviru programov za skrajševanje čakalnih dob. Predhodno je ministrstvo za zdravje vztrajalo, da se presežki sredstev zavoda v višini 35 milijonov evrov namenijo predvsem povprečnemu dvigu vrednosti programov za 2,12 odstotka.

Korist za zavarovalne posrednike in zavarovance

Združenje zavarovalnih posrednikov Slovenije v okviru GZS-Podjetniško trgovske zbornice je preprečilo spremembo, ki bi vlogo samostojnega zavarovalnega posrednika izenačila z vlogo posrednika, ki deluje po naročilih zavarovalnice. Če bi bil upoštevan predlog ministrstva za finance, bi se med drugim pri strankah ustvarjal napačen vtis, da bi bilo zavarovanje cenejše, če bi bilo sklenjeno neposredno z zavarovalnico. Marsikdo bi se zato odpovedal storitvi zavarovalnega posrednika, posledično bi bili riziki v podjetjih v več primerih ocenjeni napačno in temu primerno napačno zavarovani, znesek zavarovanja pa bi bil enak. V svojih prizadevanjih je združenje doseglo tudi za več kot polovico nižje globe, kot so bile predlagane za morebitne kršitve zavarovalnih posrednikov. Več...

1.12.2015

Preprečili za 72 milijonov evrov škode

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je skupaj z ostalimi delodajalskimi organizacijami dosegla umik »mini davčne reforme«, ki je bila za gospodarstvo antireforma, saj bi znižala olajšave za investicije ter olajšave za raziskave in razvoj. Prepolovitev davčne olajšave za vlaganja v R&R bi državi po izračunih prineslo 20 milijonov evrov več na leto, kar bi bilo dodatno breme za približno 750 podjetij. Prepolovitev davčne olajšave za investirane zneske v opremo in neopredmetena sredstva pa bi ji prinesla 52 milijonov evrov več, kar bi bilo dodatno breme za 19.000, predvsem malih in srednjih podjetij. GZS je tako preprečila dodatno obdavčitev gospodarstva v višino 72 mio EUR. A to ni dovolj. Od vlade zahtevamo davčno reformo, ki bo v času konjunkture še dodatno prispevala k razvojnemu obratu gospodarstva in večji zaposlenosti. Več...

Za 1,2 milijona boljši rezultat za prevoznike

Sekcija za javni prevoz potnikov v linijskem in cestnem prometu, ki deluje pri Združenju za promet, je z nasprotnimi argumenti uspela preprečiti znižanje normirane stroškovne cene prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu, kot ga je načrtovala država. Izvajalci bodo glede na predlagano znižanje normirane stroškovne cene s strani države, pridobili za 1,2 milijona evrov več sredstev, država pa bo privarčevala tri milijone evrov v primerjavi z lani izplačanimi kompenzacijami za izvajanje gospodarske javne službe na področju javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu.

Manj administriranja v davčnih postopkih

GZS je na podlagi predlogov iz AgendeMG dosegla možnost povečanja števila obrokov plačila davčnega dolga za dodatnih 12 mesecev, če davčni zavezanec predloži ustrezni instrument zavarovanja (obdobje se podaljšuje na 24 mesecev). Gre za pomembno spremembo, ki bo predvsem malim in srednjim podjetjem prinesla dodatne možnosti za poplačilo davčnega dolga, ki je posledica težjih gospodarskih razmer v preteklih letih. Uvaja se tudi nov institut vnaprejšnjega cenovnega sporazuma (Advanced Pricing Agreement), ki ga je GZS predlagala v Manifestu industrijske politike. Sporazum je dogovor med davčnim zavezancem (rezidenti in nerezidenti, kot so opredeljeni po ZDDPO) in davčnim organom, na podlagi katerega se še pred izvajanjem povezanih čezmejnih transakcij določijo merila za določanje primerljive tržne cene za te transakcije v določenem obdobju. (praviloma za velika podjetja, multinacionalke glede transfernih cen). Prav tako se razširja možnost pobota davkov in drugih nedavčnih denarnih terjatev s preveč plačanimi prispevki ali davki (globe, stroške postopka, itd). S tem načinom se prihranijo stroški izvršbe za davčnega zavezanca (stroški sklepa davčne izvršbe, stroški bank) ter zagotavlja večja ekonomičnost davčnega organa pri poplačilu davčnega dolga. Znižanje stroškov izvršbe in časa trajanja postopka izvršbe pa so tudi eni izmed pomembnejših predlogov GZS.

17.11.2015

10-15 mio € na leto več za energetsko prenovo stavb

Vlada RS je sprejela dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb. Zbornica za poslovanje z nepremičninami (ZPN) je vseskozi podpirala strategijo. Od nje si člani obetajo predvsem povečanje naložb v energetsko ustreznost večstanovanjskih stavb. Uresničevanja strategije bo prineslo povišanje investicij v energetsko sanacijo, s tem pa tudi dvig prihodkov v panogi, predvsem pri članih Združenja upravnikov nepremičnin in Združenja stanovanjskih skladov. Strategija predvideva, da se bo delež energetskih prenov večstanovanjskih stavb do leta 2020 povišal na okoli tri odstotke letno, potem ko je bil v zadnjih letih med dvema in 2,5 odstotka. Zato predvidevamo, da se bodo investicije v energetsko sanacijo večstanovanjskih stavb na letni ravni povečale za 20 do 30 odstotkov oziroma za 10 do 15 milijonov evrov letno.

Obvezna socialna zavarovanja le elektronsko

Od oktobra 2015 dalje vsi poslovni subjekti urejajo obvezna socialna zavarovanja le še elektronsko preko državnega portala e-Vem. To omogoča lažje, enostavnejše, hitrejše in tudi cenejše poslovanje z javno upravo. Gospodarska zbornica Slovenije je vsa zadnja leta intenzivno delovala za dosego tega cilja. 

 

3.11.2015
Pet golov pri javnem naročanju

Prejšnji teden je bil v Državnem zboru RS sprejet nov, dolgo pričakovani Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). GZS je zadovoljna z naslednjimi rešitvami: 
•    s prepovedjo uporabe cene kot edinega kriterija izbire v določenih dejavnostih (žal ne pri vseh), 
•    s presojo nenormalno nizkih ponudb, saj bodo morali javni naročniki presojati ponudbene cene glede na cene na trgu, 
•    z bolj sorazmerno porazdelitvijo obveznosti in pravic izvajalcev in podizvajalcev, 
•    s pripravljenostjo vlade, da z nami sodeluje pri pripravi smernic in priporočil za posamezna področja javnega naročanja, ki bodo dala jasnejša vsebinska navodila javnim naročnikom za pripravo in izvedbo javnih naročil, in 
•    s pravočasnim prenosom in implementacijo direktiv, ki do začetka uporabe zakona 1.4.2016 omogočata javnim naročnikom in ponudnikom čas za pripravo na višji standard javnega naročanja v Sloveniji. 
Več...

Operaterjem ne bo treba hraniti ogromno podatkov

Državni zbor je sprejel novi zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1B) in nov zakon o reševanju izvensodnih potrošniških sporov (ZIsRPS). S sprejetimi dopolnili bo izvensodno reševanje potrošniških sporov na področju elektronskih komunikacij bolj pregledno za uporabnike, predvsem pa bodo lahko operaterji lahko vzpostavili učinkovit sistem brez velikih dodatnih stroškov. Za operaterje ni treba več obvezno sprejeti izvajalcev izvensodnega reševanja potrošniških sporov (IRPS). Glede na to, da mora uporabnik v prvem koraku vložiti spor pri operaterju, pa bodo ti hranili prometne podatke samo za uporabnike, ki bodo sprožili spor. Glede na to, da bi morali sicer hraniti velike količine podatkov za vse uporabnike do 5 let, bi to povzročilo velike stroške, sporočajo iz Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri GZS.

50 milijonov € za lesarstvo

Ob pridobitvi Direktorata za lesarstvo pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je bilo za ta namen odobreno tudi 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 30 milijonov evrov povratnih sredstev, do leta 2020, sporočajo iz Združenja lesno in pohištvene industrije.

20.10.2015
Končno sistemske spremembe poklicnega zavarovanja

V sistem poklicnega zavarovanja kmalu ne bodo več vključena delovna mesta, ki zaradi tehnoloških in organizacijskih sprememb vanj ne sodijo več ali sploh več ne obstajajo. GZS pričakuje rešitev v nekaj mesecih. Prejšnji teden so namreč na seji Ekonomsko socialnega sveta zaključili dolga pogajanja o noveli Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Čiščenje seznama bi moralo pomembno razbremeniti delodajalce, ki so vključeni v sistem. V sistem poklicnega zavarovanja je vključenih okoli 45.000 zavarovancev, od tega okoli 27.000 tistih, za katere morajo delodajalci v tem trenutku plačevati dodatni prispevek. V vseh letih je bilo iz naslova tega prispevka vplačanih okoli 660 milijonov eurov. Predlagatelj novele napoveduje, da bo ta stopila v veljavo s 1.1.2016. Več... 

6.10.2015

Kar štirje goli zbornice kmetijskih in živilskih podjetij

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je v zadnjem času dosegla štiri gole v vrednosti skoraj 3,1 milijona evrov. Dva milijona evrov so podjetjem privarčevali, ker so preprečili zvišanje koncesij za vodo. Milijon evrov so pridobili podjetjem za ukrep Dobrobit živali za prašiče, skupaj 90.000 evrov pa za promocijo mleka in sadja. Poleg tega so dosegli podaljšanje roka za uveljavitev stroškov pri investicijah.

22.9.2015

 GZS-PTZ uspešna pri direktivi o samozaposlenih trgovskih zastopnikih

Podjetniško trgovska zbornica pri GZS je kot članica mednarodnega združenja trgovskih agentov IUCAB, skupaj z drugimi članicami, uspela doseči ohranitev Direktive Sveta z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih (86/653/EGS). Morebitna ukinitev te direktive bi povzročila težave pri sklepanju dogovorov in pogodb o čezmejnem poslovanju in bi vzpostavila pravno negotovost, tako za trgovske agente kot tudi za proizvajalce. Posledično bi povzročila obvezna pogajanja pri vseh pogodbenih dogovorih ter odvečno administracijo in visoke stroške.  Več...

V Mariboru subvencije obresti za posojila

V začetku septembra je bil objavljen tretji razpis za subvencioniranje obrestne mere za komercialne kredite v vrednosti 1,6 milijona evrov iz naslova programa za spodbujanje konkurenčnosti za Maribor z okolico. Ukrep izvaja razvojna agencija. Da so sredstva prišla v Maribor, pa je precej zaslužna tudi Štajerska gospodarska zbornica. Več...

11.8.2015

Številni goli ob sprejetju novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I)

Novi ZGD, ki je začel veljati 8. avgusta, prinaša kar nekaj zahtev GZS. Poostrena bodo določila v zvezi s preprečevanjem veriženja družb z namenom nepoštenih poslovnih praks. Podprli smo podaljšanje odgovornosti družbenikov za terjatve upnikov z enega na dve leti v postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku. Podprli smo možnost vpogleda Nadzornega sveta v poslovne knjige in dokumentacijo z izvedencem. Na našo zahtevo je bila umaknjena neutemeljena in sporna opcija, ki bi mikro družbam omogočila sestavo in objavo skrajšane bilance stanja in izkaza poslovnega izid. Pa tudi sporne določbe o odpoklicu uprave zaradi izgube zaupanja nadzornega sveta. Dosegli pa smo še znižanje pretirano zvišanih kazni za prekrške.

14.7.2015

Razbremenitev za energetsko intenzivna podjetja

Vlada RS je sprejela uredbo, ki energetsko intenzivnim podjetjem omogoča plačevanje nižjega prispevka za spodbujanje obnovljivih virov energije in kogeneracij. Omenjena podjetja bodo na podlagi uredbe, ki sledi smernicam Evropske komisije, razbremenjena za približno deset milijonov evrov. Javna agencija RS za energije mora akt, ki bo omogočal uveljavitev te možnosti, sprejeti v 30 dneh od veljavnosti uredbe. Uredba je stopila v veljavo 27. junija letos. Predvidoma ta teden bo znano okvirno, kdaj se bodo upravičenci lahko prijavili za znižanje prispevka.

16.6.2015

Prvi rešeni primeri iz Poslovnega SOS

 Podjetja in podjetniki so na ministrstvo za javno upravo poslali že 50 sporočil o absurdnih predpisih in 13 sporočil o birokratskih upravnih postopkih. Vseh 63 primerov je v obdelavi, 7 med njimi pa je po podatkih ministrstva že rešenih ali na konkretni poti k rešitvi. Že pred poletnimi počitnicami tako lahko pričakujemo spremembo pravilnika, ki je absurdno omejeval hitrost viličarjev v zaprtih prostorih na 5 km/h. Na novo pa so tudi že vzpostavljene, nadgrajene in na portalu enem mestu združene vse vodarske evidence. To bo na dolgi rok pripomoglo k bolj kvalitetnemu in časovno optimiziranemu prostorskemu načrtovanju in graditvi objektov.

 

 

Poslovni SOS – Aktualni primeri 
Stop birokraciji - Komentarji in pobude

2.6.2015

Regijska shema za naložbe in MSP

V petek bo v okviru Programa za spodbujanje konkurenčnosti za problemska območja vzpostavljena regijska garancijska shema v višini 1,2 milijona evrov, so sporočili iz Štajerske gospodarske zbornice. Shema bo omogočila kreditiranje podjetjem po ugodnejših pogojih. Obenem bo vzpostavljen ukrep za financiranje manjših investicij z nepovratnimi sredstvi do višine 50 odstotkov, namenjen malim in srednjim podjetjem. 

2.6.2015: 15 milijonov € prihranka za podjetja

V četrtek je bila sprejeta, v petek pa tudi že objavljena nova Uredba o odpadkih (Ur. list RS, št. 37/2015). GZS je sodelovala v javni obravnavi. Naše pripombe so bile večinoma upoštevane. Ključne pripombe so se nanašale na zahteve za skladiščenje odpadkov, ki so bile po naši oceni v osnutku uredbe, ki je bila lani v javni razpravi, nesprejemljive. Glede na to, da so bile pripombe upoštevane, v naši Službi za varstvo okolja ocenjujejo, da smo gospodarstvu prihranili okoli 15 milijonov evrov.

14. 5. 2015:   Minister Počivalšek predstavil 5 ključnih dosežkov

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je 12. maja na Vrhu malega gospodarstva predstavil ključne dosežke, povezane z AgendoMG. To so: več lastniškega kapitala, mikrokreditne linije, poslovni SOS (modri predpisi), zaposlovanje mladih raziskovalcev in okrepitev podpore prodora na tuje trge. Več... 

5. 5. 2015: Inventura AgendeMG 2014

Slovenski podjetniški sklad je lani finančne dvojčke oziroma ukrepe za start up podjetja razširil tako, da se finančna podpora povezuje z mehkimi oblikami podpore ter fizično infrastrukturo, ki jo nudijo pospeševalniki. Razvil je tudi nov instrument lastniškega financiranja. SID banka pa je iz pol milijarde evrov vrednega posojilnega sklada za 347 malim in srednjem podjetjem odobrila prvih 88,2 milijona evrov posojil. To je le nekaj ukrepov, ki so bilii izpeljani in so vsebinsko povezani z Agendo malega gospodarstva 2014. Podrobnosti bomo objavili 12. maja na Vrhu malega gospodarstva, kjer bodo znane tudi sveže napovedi Vlade RS o ukrepih za malo gospodarstvo do julija 2016.
Vrh malega gospodarstva
Odprta banka

14. 4. 2015: Večja prožnost v elektroindustriji

Obsežna prenova kolektivne pogodbe za elektroindustrijo je bila s podpisom Dodatka št. 10 izpogajana 25. marca. Med drugim je dogovorjeno povišanje najnižjih osnovnih plač po tarifni prilogi za 2% od 01.06.2015, o direktnem povišanju dejanskih osnovnih plač delavcev pri delodajalcih pa se bodo pogajali po podjetjih. Ta dogovor je sprejemljiv minimalni standard panoge, ki je v okviru mandata s strani UO. 
Pomembni dosežki v spremembah določb normativnega dela kolektivne pogodbe Elektro, ki pomenijo boljšo ureditev ( npr. prožnost) s stroškovnim učinkom za delodajalce, so: 

• Jasna definicija delovne dobe - dobe zavarovanja v Sloveniji (uvodne določbe) 
• Možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za dve ali več delovnih mest (7. člen) 
• Širitev možnosti sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas – manjši delodajalci ( 8 člen) 
• Nov člen o pripravništvu (9a člen) 
• Suspenz pogodbe o zaposlitvi za delavca v primeru nezmožnosti za delo ( nov člen) 
• Opravljanje drugega dela ne glede na raven in smer izobrazbe ( 11. člen) 
• Opredelitev izventarifne pogodbe o zaposlitvi za strokovnjaka, ki ni vodilni delavec (11. člen) 
• Zmanjšanje razpoložljivega časovnega fonda sindikalnim predstavnikom za sindikalno izobraževanja (36. člen) 
• Stroški prevoza na delo v primeru selitve – povečanje le v dogovoru z delodajalcem (51 člen) 
• Diverzifikacija in znižanje odpravnin ob upokojitvi glede na leta delovne dobe (56. člen). 
• Omejitev izplačevanja solidarnostnih pomoči v primeru, da naravna nezgoda prizadene tudi delodajalca (57 člen) 
• Ureditev nadomestil in prehrane za dijake na praksi ( 60. Člen) 

Dosežen je bil tudi umik zahteve sindikata za uvedbo administrativnega sklada za socialni dialog (zahteva za vplačevanja po 4 € na zaposlenega v podjetjih panoge).

Več...

31.3.2015: Olajšave za nakup avtobusov

Združenje za promet pri GZS je zopet uspelo uveljaviti davčne olajšave za avtobuse EURO VI. V sredo je bila sprejeta tudi sprememba obeh zakonov v Državnem zboru RS. Gre za približno 10 mio evrov, ki jih bodo avtobusna podjetja za kupljene avtobuse uveljavila kot olajšave za leto 2014.

31.3.2015: ZA tehnološko posodobitev lesno predelovalni podjetij

Sklad RS za regionalni razvoj je v petek objavil javni razpis za tehnološko posodobitev podjetij iz lesno-predelovalne in pohištvene panoge v vrednosti 6 mio evrov. Poleg pristojnih na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) se je za ta razpis močno prizadevalo Združenje lesne in pohištvene industrije pri GZS. Od uspešnosti tega razpisa bo v mnogo čem odvisno, ali bo MGRT podprl podobne razpise samo za lesnopredelovalno panogo v naslednjih letih.

31.3.2015: ZA kakovostno zatiranje škodljivcev

Z razglasitvijo dne 17. marca 2015 v Bruslju se je začel uradno izvajati nov Evropski standard EN 16636, ki ga je razvil Evropski odbor za standardizacijo (CEN) v tesnem sodelovanju s strokovnjaki Konfederacije Evropskih nacionalnih združenj na področju nadzora in zatiranja škodljivcev (CEPA). Pri oblikovanju in uveljavitvi standarda je v skupini za pripravo predloga novega standarda aktivno sodelovala Sekcija izvajalcev dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije pri Podjetniško trgovski zbornici. Z našimi aktivnostmi smo seznanili tudi Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST), ki je glasoval ZA standard! Certifikacijska shema deluje kot jamstvo strankam, da je ponudnik popolnoma usposobljen za izvajanje nadzora in zatiranja škodljivcev in uporabo kemikalij tudi z vidika varnosti zdravja ljudi in živali ter odgovorne zaščite okolja.


18.3.2015: Samostojna Slovenska turistična organizacija

Državni zbor je na začetku marca podprl osamosvojitev nacionalne turistične organizacije oziroma njeno izločitev iz javne agencije Spirit. Kot je znano, sta GZS in Turistično gostinska zbornica dolgo zahtevali samostojno turistično organizacijo, ki bo bolj osredotočena na promocijo, ki bo učinkoviteje izvajala programske usmeritve, bo bolj namensko in pregledno investirala sredstva. GZS je poudarila pomen samostojne nacionalne turistične organizacije in z njo povezanih dodatnih ukrepih za nova delovna mesta v turizmu zlasti lani s projektom Kako do novih delovnih mest.

18.3.2015: NE omejitvi pri sodnih tolmačih

Zbornici poslovno storitvenih dejavnosti je uspeli doseči spremembo Predloga zakona o spremembah Zakona o sodiščih v členu, ki zadeva sodne tolmače. Člen predloga, ki je po novem omejil opravljanje dejavnosti sodnega tolmačenja zgolj na sodišče, je bil umaknjen, uveljavljen pa nov amandma z drugačno dikcijo. Zakon je bil sprejet 4. marca. Uvedba omejitve bi praktično omejila vse tolmačenje in sodne prevode v poslovnem in civilnem življenju. Celotne škode, ki bi zaradi lahko nastala, ni mogoče oceniti. Domači ponudniki storitev sodnega prevajanja - podjetja - pa bi neposredno izgubila v enem letu 2-5 odstotkov prihodkov. To je najmanj 300.000 €. Pri tem niso šteti sodni tolmači, ki niso poslovni subjekti ali niso v poslovnem odnosu s prevajalskimi podjetji kot zunanji sodelavci.

18.3.2015: Manj birokracije za tuje avtobusne prevoznike

Turistično gostinska zbornica je dosegla bistveno poenostavljen postopek obračuna DDV za tuje avtobusne prevoznike. Veljati začne s 1. aprilom 2015.


3.3.2015: Umik zahteve sindikatov za administrativni sklad

Na pogajanjih za Kolektivno pogodbo za dejavnost (Kpd) elektroindustrije je bil dosežen umik zahteve sindikatov za uvedbo tako imenovanega administrativnega sklada za socialni dialog, ki bi pomenil novo obveznost vplačil delodajalcev in s tem višje stroške. Obveznost vplačila bi veljala za vse delodajalce, ki jih zavezuje stvarna veljavnost te kolektivne pogodbe za elektroindustrijo, v letni višini 4,00 € na zaposlenega pri delodajalcu. Neposredno to za delodajalce v elektroindustriji pomeni direkten prihranek 120.000€ evrov letno. Ob upoštevanju, da bi se ta zahteva zelo verjetno razširila še na Kolektivno pogodbo za kovinsko industrijo in Kolektivno pogodbo za kovinske materiale in livarne je skupni učinek za vse tri panožne pogodbe (83.000 zaposlenih v dejavnostih) letno 686.000 € prihranka iz tega naslova.

3.3.2015: Prehodno obdobje za lesno biomaso, premog in koks

GZS je kljub dvoumnosti v predmetni uredbi prejela odgovor ministrstva za infrastrukturo, da za lesno biomaso, premog in koks do leta 2017 velja prehodno obdobje, v katerem se ne plačuje prispevka za učinkovito rabo energije iz naslova porabe omenjenih energentov.


17.2.2015: Inventura predlogov iz agend GZS

Na Gospodarski zbornici Slovenije smo pregledali Agendo 46+ in Agendo malega gospodarstva iz leta 2013 in lansko Gospodarsko agendo za novo Vlado RS. Ugotavljamo, da smo lani in v zadnjem obdobju leta 2013:

  • uresničili vsaj 15, deloma pa vsaj 17 ukrepov iz Agende 46+ (objavljena aprila 2013),
  • uresničili vsaj 3, deloma pa 6 ukrepov iz AgendeMG (objavljena julija 2013),
  • uresničili en, deloma pa 6 ukrepov iz Gospodarske agende za novo Vlado RS (objavljena julij 2014),
  • deloma uresničili 3 urgentne ukrepe iz Agende z Vrha gospodarstva (z novembra 2013),
  • preprečili 8 zelo pomembnih neugodnih predlogov, ki bi dodatno obremenili gospodarstvo.
Uresničenih predlogov je najbrž še nekaj, žal pa v tem hipu s strani Vlade RS še ni zagotovljene popolne evidence.

 


3.2.2015: Okoljska infrastruktura HE Brežice v proračunu 2015

Vlada RS je, tudi ob aktivnostih GZS in uslužbencev ministrstva za okolje in prostor, v predlogu proračuna za leto 2015 zagotovila deset milijonov evrov za okoljsko infrastrukturo za hidroelektrarno Brežice. Ta sredstva so nujna za odobritev posojila Evropske investicijske banke.


20.1.2015: 25,5 milijona evrov manj obremenitev energetsko intenzivnih

Vlada RS je po številnih aktivnostih GZS tik pred novim letom omilila ukrepe, s katerimi je želela zelo obremeniti energetsko intenzivno industrijo. Namesto 32,5 milijona evrov dodatnih obremenitev za ta podjetja glede na leto 2014 je doslej z višjimi prispevki za učinkovito rabo energije (URE) in višjimi prispevki za obnovljive vire (OVE) energije pri porabi zemeljskega plina to industrijo obremenila s 6,7 milijona evrov dodatnih dajatev. Dodatna obremenitev je torej za 25,5 milijona evrov manjša od predvidene. Vendar Vlada RS hkrati pripravlja tudi že novo shemo državnih pomoči pri spodbujanju OVE, ki bi končno lahko prinesla razbremenitev te industrije. GZS zahteva, da to stori čim prej. Že pred tem je Vlada RS umaknila tudi predlog o uvedbi posebnih trošarin, s katerimi bi zelo prizadela industrijo sladkih pijač.

20.1.2015: 13 milijonov evrov koristi za avtobusne prevoznike

Združenju za promet pri GZS je uspelo, da je bilo letos podpisanih 8 mesečnih finančnih aneksov za izvajanje javne gospodarske službe za opravljanje javnih avtobusnih linijskih prevozov potnikov. Do sedaj se je podpisovalo le 2 mesečna aneksa, kar je med avtobusnimi prevozniki povzročalo veliko negotovosti. Obenem je Združenju za promet uspelo tudi skrčiti predvideno zmanjšanje kompenzacije zaradi rebalansa proračuna za 2015 s 26 odstotkov na 5 odstotkov: z dosedanje kompenzacije 0,533€/km na 0,506€/km. Na ta način so avtobusni prevozniki glede na prvotne načrte Vlade RS pridobili skoraj 13 milijonov evrov. Od predvidenih 16,3 milijona evrov so se sredstva zmanjšala le za 3,1 milijona evrov.

20.1.2015: Nekaj (do 10) milijonov evrov prihrankov za lesno panogo

Ker bodo lahko za gorivo uporabljali lesne ostanke in jih ne bo proti plačilu treba namenjati za odpad, bo lesna panoga z novima okoljskima uredbama prihranila nekaj milijonov evrov. Po več kot dveh letih in pol od pobud in prizadevanj GZS za spremembo in uskladitev uredb o predelavi odpadkov v trdno gorivo in o emisijah v zrak iz srednjih in malih kurilnih naprav, sta bili namreč na prehodu v novo leto sprejeti nova Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovi uporabi in Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Odpravljene so dosedanje pomanjkljivosti, na novo pa določene mejne vrednosti onesnaževal v ostankih oziroma odpadkih iz biomase. Te realneje odražajo nivoje dejanskih vsebnosti onesnaževal v naravnem lesu in lesnih ostankih in odpadkih. Določeni so pogoji, pod katerimi se omogoča uporaba lesnih in biomasnih ostankov iz proizvodnje pohištva ter proizvodnje živil in pijač kot gorivo brez zahteve po pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja, s tem pa zmanjšuje administrativno breme upravnih postopkov pridobivanja tega dovoljenja.