V okviru programa PREŽIVI, katerega vodilni partner je GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je bil pripravljen promocijski letak za potrošnike s področja izboljšanja sestave živilskih izdelkov.

Evropska potrošniška organizacija EUFIC je izdala novo poročilo z naslovom »Global Update on Nutrition Labelling«. Poročilo obravnava pomembna vprašanja s področja označevanja živil in vpliva označb na izbiro potrošnika. Predstavljene so tudi različne iniciative dodatnega označevanja na prednji strani embalaže (FOP) v Evropi in drugod po svetu. V Evropski uniji glede tega ostaja vprašanje, kako različne iniciative držav članic, vplivajo na enoten trg, ki velja v EU.

Na voljo je nova spletna stran evropskega združenja za brezalkoholne pijače UNESDA, ki objavlja najnovejše novice in raziskave s področja obdavčitve živil. Raziskave so pokazale, da tovrstni fiskalni ukrepi ne vplivajo na preprečevanje debelosti prebivalstva, poleg tega pa naj bi imeli celo negativen ekonomski in socialni vpliv.

Sladila so snovi, ki se uporabljajo za sladkanje živil. Lahko so naravnega ali sintetičnega izvora, njihova skupna lastnost pa je, da se uporabljajo za nadomeščanje sladkorjev za proizvodnjo živil z znižano energijsko vrednostjo. Sladila imajo znižan (ali celo neznaten) glikemični indeks, zaradi česar se zmanjša porast glukoze v krvi po zaužitem obroku, posledično pa so zato primerna tudi za sladkorne bolnike.

V zadnjih letih je vse pogostejša razprava o količini sladkorjev, ki naj bi jo ljudje zaužili in o možnih učinkih sladkorjev na zdravje ljudi.

Sladila so vse naravne ali sintetične snovi, ki zagotavljajo sladek okus v hrani in pijačah. Sladila se ponavadi ne metabolizirajo in se zato nespremenjena izločajo iz telesa. Sladila se lahko pridobivajo iz rastlin, tak primer je stevia, ali pa so sintetično proizvedena, tak primer so acesulfam K, aspartam, sukraloza ali saharin. Sintetična sladila dostikrat poimenujemo tudi »umetna« sladila.

V današnjem času je vse več pomislekov o tem kaj uživamo, kaj so glavne sestavine hrane in od kod izvirajo. Tudi o aditivih je slišati kar nekaj različnih mnenj. Kaj je res in kaj ni bomo poskušali čim bolje razložiti v naslednjem članku.

Najpogosteje uporabljena definicija za prehransko vlaknino je naslednja: »Prehranska vlaknina je kompleksna mešanica neprebavljivih polisaharidov (celuloze, hemiceluloz, oligosaharidov, pektina, gum), voskov in lignina, ki jih najdemo predvsem v rastlinskih celičnih stenah. To so snovi, ki jih človekovi prebavni encimi ne razgradijo do komponent, ki bi se absorbirale v zgornjem prebavnem traktu.«

Glede na definicijo Svetovne zdravstve organizacije (WHO) se sladkorji kategorizirajo na naravno prisotne, dodane sladkorje in proste sladkorje. Kakšna pa je razlika med dodanimi in prostimi sladkorji?