Na petkovem sestanku, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije, so predstavniki devetih, pretežno industrijskih panog predstavili državni sekretarki Tini Seršen z Ministrstva za infrastrukturo (MZI) in državnemu sekretarju Matevžu Frangežu z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) aktualne težave in opozorili na posledice, ki jih lahko povzroči zaustavitev dobave plina iz Rusije. Razprava je razgrnila številne posledice visokih cen energentov, težav v energetski in surovinski oskrbi ter verižne reakcije, ki jo povzročajo skorajda celotnemu gospodarstvu. Razsežnosti te problematike so veliko večje, kot jih nakazujejo le statistični podatki in trenutni izkaz BDP-ja. Ukinitev dobave plina iz Rusije bi povzročila izredne razmere tako za gospodarstvo kot za celotno našo družbo. Razprava je pokazala, da kratkoročnih ukrepov na potencialno krizo (še) nimamo, zato je še toliko bolj nujen dialog gospodarstvenikov in Vlade.

Sestanka sta se udeležila člana Zbornice elektronske in elektroindustrije - predstavnika podjetij Domel in Hidria. 

Generalni direktor GZS Aleš Cantarutti je uvodoma povedal, da se je predsednik vlade dr. Robert Golob v sinočnji oddaji 24 ur zvečer na POP TV v odgovoru na vprašanje o pomoči velikim podjetjem skliceval na anketo, ki jo je GZS izvedla med podjetji.  Pri tem je navedel napačen p0odatek. Ne drži, da ima samo 30 % podjetij težave zaradi visokih cen energije. Anketa GZS je pokazala, da imajo anketirana podjetja za letošnje leto zakupljene 62 % potrebne električne energije ter 51,6 % plina, za prihodnje leto le 18,8% el. energije in 19,3 % plina. Za leto 2024 pa sta deleža navedenih zakupljenih energentov še nižja.

V nadaljevanju je naglasil, da slovensko gospodarstvo pričakuje jasno opredelitev Vlade, ali v Sloveniji želimo ohraniti energetsko intenzivno industrijo. Od tega je odvisno, kako bodo podjetja v prihodnosti videla svoje mesto v slovenskemu prostoru. In to bi bila tudi osnova, da se temu delu industrije omogoči postopno zeleno transformacijo.

Državni sekretar Matevž Frangež je odgovoril, da vsaka kriza izpostavila strateško pomembnost določenih surovin.  Zato je potreben tehten premislek o strateških surovinah in v luči zelenega dogovora ohranitev energetsko intenzivne industrije.

Problematiko različnih panog so predstavili: Dušan Marinič (Lip Bled), Melita Rozman Dacar (SŽ Tovorni promet), Tomaž Žnidaršič (Ljubljanske mlekarne ), Edo Škufca (CGP Novo mesto), Dennis Jahič (Aquafil), Borut Kaplja (Papirnica Količevo), Aleš Bizjak (Poclain Hydraulics), Slavko Kanalec (SIJ Group), Irena Rimac Gaspari (Hidria) in Jaka Kavčič (Domel).

Predstavnika kemijske in jeklarske industrije sta izpostavila odvisnost od plina, kar pomeni, da so se ob prekinitvi dobave le-tega njihova proizvodnja ustavi. Posledično to pomeni tudi vpliv na celotno verigo vrednosti, s pomanjkanjem strateških surovin se bodo soočale tudi druge panoge.

Gospodarstveniki so bili enotni, da je potrebna takojšnja aktualizacija kriznih scenarijev. Državna sekretarka Tina Seršen je pojasnila, da je v ta namen MZI včeraj ustanovilo krizni skupini.

Nekatera podjetja so že poskrbela za diverzifikacijo virov energije (npr. papirnica Količevo), a se pri tem sooča s težavami s transportom nadomestnega energenta, dobavo opreme in pridobitvijo dovoljenj.  Na težave pri transportu je opozorila predstavnica železnic. Vojna v Ukrajini je preusmerila transportne tokove, kar se odraža tako v Luki Koper kot na slovenskih železnicah in cestah. Izpostavila je pomanjkanje železniških transportnih kapacitet in druge težave. Opozorila je tudi, da mora država poskrbeti najprej za svoje gospodarstvo in posledično za svoje državljane in po potrebi omejiti izvoz strateško p0membnih surovin in storitev.

Predstavnika kovinske in lesne industrije sta opozorila, da je glede na skoraj 85-odstotno samooskrbnost Slovenije z električno energijo njena cena na trgu previsoka (od 4- do 6x višje cene bodo pobrale podjetjem dobičke in posledično ne bo vlaganj v raziskave, razvoj in izboljšave). Predstavnik kovinske industrije je predlagal sprejetje ukrepov oz. priporočil za temperaturno ugodje zaposlenih (podobno kot za javno upravo), s čimer bi spodbudili energetsko varčevanje.

Predstavnik elektroindustrije je opozoril, da zaradi nekonkurenčnosti že izgubljajo tržni delež na oddaljenih trgih, če pa bodo druge države članice poskrbele za boljše ukrepe kot Slovenija, se lahko hitro zmanjša tržni delež tudi na evropskih trgih.

Živilska panoga ne sodi med energetsko najbolj intenzivne, vendar je bistvenega pomena.  V Ljubljanskih mlekarnah nimajo lastne kotlovnice za proizvodnjo pare (zaradi umeščenosti prostorov v urbani del mesta imajo odjem pri Energetiki Ljubljana), je pa vitalnega pomena za celotno njihovo proizvodnjo in tudi za oskrbo kupcev. Pomembno vlogo igrajo tudi cene energije, ki vplivajo na ceno posameznih mlečnih izdelkov in posledično na inflacijo.

Predstavnika gradbeništva sta izpostavila pomen kriznih scenarijev in slabe izkušnje s civilno iniciativo pri poskusih preureditve okolju bolj prijazne asfaltne baze.

Srečanje se je zaključilo z ugotovitvijo, da smo v ranljivem položaju, blizu scenarija vojne ekonomije. Sodelujoči so pozvali, da si Vlada RS 26. julija na izrednem zasedanju ministrov za energijo v Bruslju prizadeva, da se ne zgodi črn scenarij ukinitve dobave zemeljskega plina iz Rusije. Gospodarstveniki so opozarjali, da država nujno potrebuje kratkoročne krizne ukrepe kot odgovore na krizne scenarije. Država mora poskrbeti za vse segmente gospodarstva vsaj v nekem prehodnem obdobju. Hiter in učinkovit prehod podjetij na alternativne vire energije omejujejo dolgotrajni birokratski postopki, velike finančne investicije in umanjkanje časa, v nekaterih panogah pa so neizvedljivi. V iskanju rešitev je nujno nadaljevanje dialoga gospodarstva in Vlade.