Založniška akademija na 19. knjižnem sejmu v Ljubljani

Založniška akademija, namenjena predvsem strokovnemu občinstvu, bo gostila širok spekter predavateljev iz Evrope, ZDA in Slovenije.

Urnik založniške akademije:

• Sreda, 26.november:
  • 9.00 Anton Hirschler, predsednik Evropskega združenja založnikov:
    Evropsko založništvo po širitvi Evropske zveze
  • 10.00 Kelvin Smith, Oxford Brookes University:
    Oblike državnih pomoči založnikom v državah Evropske zveze
  • 11.00: Martin Žnideršič, Filozofska fakulteta:
    Miniaturna knjiga nekdaj in danes
• Četrtek, 27.november:
  • 9.00 Lynette Owen, Pearson Education:
    Trgovanje z avtorskimi pravicami in praktične posledice širitve Evropske zveze
  • 10.00 Doris Stockmann, predsednica evropskega združenja knjigarnarjev:
    Evropski sistemi določanja cen knjig
  • 11.00 Oliver Schlimm, Združenje nemških založnikov:
    Sistem fiksnih cen knjig v Nemčiji
• Petek, 28.november
  • 9.00 Doris Stockmann, predsednica evropskega združenja knjigarnarjev:
    Česa se lahko naučimo iz razcveta finskega založništva?
  • 10.00 Srečko Jelušić, univerza Josip Jurij Strossmayer, Osijek:
    Založništvo knjig in časopisov na Hrvaškem: kontekstualni pristop
  • 11.15: Maja Breznik, Silva Novljan:
    Knjižnice in branje subvencioniranih knjig na Slovenskem

Predavatelji na Založniški akademiji 2003:

• Anton Hirschler je predsednik Evropskega združenja založnikov ter knjigarnar in založnik v Avstriji.
• Doris Stockmann je predsednica evropskega združenja knjigarnarjev in avtorica nekaj raziskav o finskem knjižnem trgu. V svojem delu je posebno pozornost posvečala problemu fiksnih cen knjig in posledicam, ki jih je na Finskem za knjigo prinesla njihova ukinitev.
• Oliver Schlimm je strokovnjak za industrijsko in avtorsko pravo, zaposlen na nemškem združenju založnikov.
• Kelvin Smith je predavatelj na International Institute for Publishing Studies na Oxford Brookes University. Pred predavateljsko kariero si je delovne izkušnje nabiral v številnih ameriških in britanskih založbah.
• Dr.Srečko Jelušić je predavatelj na Oddelku za knjižničarstvo na pedagoški fakulteti univerze J.J.Strossmayer v Osijeku. Trenutno se ukvarja z razvojem dodiplomskega študija založništva na univerzi v Osijeku.
• Lynette Owen je direktorica oddelka za avtorske pravice v Pearson Education. Napisala je nekaj knjig o avtorskih pravicah. Je tudi predavateljica na tečajih za založnike po vsem svetu.
• Dr.Maja Breznik je svobodna raziskovalka in sodelavka Oddelka za sociologijo pri Univerzi v Padovi in Mirovnega inštituta iz Ljubljane.
• Dr.Silva Novljan je svetovalka za splošne knjižnice v Državni matični službi za knjižničarstvo pri NUK in predavateljica-docentka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti.
• Dr.Martin Žnideršič je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, dolgoletni direktor Cankarjeve založbe in eden od ustanoviteljev Oddelka za bibliotekarstvo. Je tudi lastnik največje zbirke miniaturnih knjig v Sloveniji.

Vsi  tuji  predavatelji bodo predavali v angleščini.

Predavanja v sredo, 26.oktobra:

• Anton Hirschler: Evropsko založništvo po širitvi Evropske zveze

Predavatelj bo podrobneje predstavil zgodovino, dejavnost in naloge Evropskega združenja založnikov. Pri tem se bo osredotočil na nekatera ključne probleme, ki tarejo založnike po vsej Evropi, kot so davek na dodano vrednost in fiksne cene knjig. Predstavil bo tudi oblike sodelovanja, ki jih Evropska zveza založnikov vzpostavlja z evropskimi ustanovami, kot sta Evropska komisija in Svet Evrope.

• Kelvin Smith: Oblike vladnih pomoči založnikom v Evropi

Kelvin Smith bo v svojem predavanju opisal različne oblike državnih pomoči založnikom, kot so se razvile v različnih evropskih državah. Zanimale ga bodo tudi razlike med temi oblikami pomoči, ovrednotiti pa bo poskušal tudi njihovo učinkovitost in pokazati, kje in na kakšen način lahko pozitivno vplivajo na trdnost in rast različnih nacionalnih založniških industrij.

• Martin Žnideršič: Miniaturna knjiga nekoč in danes

V predavanju se bomo sprehodili po zgodovini miniaturne knjige, ki se začne z glineno ploščico iz Mezopotamije, staro 4000 let. Naslednja stopnja so srednjeveški rokopisi v miniaturnih izdajah (med njimi hranijo enega v knjižnici frančiškanskega samostana v Novem mestu). Prava zgodovina miniaturnih knjig se začne z izumom tiska, ko je izdelovanje majhnih knjig postal izziv za dokazovanje tiskarskih spretnosti. Narejen bo pregled števila izdanih miniaturnih knjig po posameznih stoletjih, posebej bo govora o miniaturni knjigi v 20.stoletjih, ko se v 70.letih začela renesansa tovrstnih izdaj. Predavanje je organizirano v sklopu razstave miniaturnih knjig iz predavateljeve osebne zbirke.

Predavanja v četrtek, 27.oktobra:

• Lynette Owen: Trgovanje z avtorskimi pravicami in praktične posledice širitve Evropske zveze

Varstvo avtorskih pravic ima v zahodni civilizaciji nekaj stoletno tradicijo, z razvojem novih medijev in tehnologij ter z globalizacijo medijskih trgov pa je doživelo številne spremembe. Nastanek informacijske družbe je avtorsko pravo povzdignil v eno od ključnih vej prava, ki ga morajo poznati vsi, ki se ukvarjajo z mediji. Knjižni založniki pri tem niso izjema. Avtorica bo v svojem predavanju predstavila delovanje trga avtorskih pravic v Evropski zvezi, in posledice, ki jih bo zanj imela evropska širitev prihodnje leto. Posebej bo osvetlila »Direktivo o harmonizaciji nekaterih aspektov avtorskih in sorodnih pravic v informacijski družbi«, ki jo morajo države-članice Evropske zveze vnesti v svojo avtorsko-pravno zakonodajo.

• Doris  Stockmann: Evropski sistemi določanja cen knjig

V tem trenutku obstojajo v Evropi trije sistemi cen knjig: zakonsko določene fiksne cene knjig, fiksne cene, ki temeljijo na dogovoru med združenji založnikov in knjigarnarjev, ter cene, kot jih določa trg v skladu z načeli konkurence. Doris Stockmann bo v svojem predavanju opisala vse tri sisteme in se podrobneje posvetila dvema glavnima trendoma, ki sta na tem področju v tem trenutku opazna v Evropi: nekaj držav ima zakone, s katerimi določajo, da morajo biti cene knjig fiksne, po drugi strani pa so v kar nekaj državah razveljavili dogovore o fiksnih cenah, podpisanimi med združenji založnikov in knjigarnarjev, ter njihovo oblikovanje prepustili prostemu trgu. Diskusija o smiselnosti fiksnih cen je zato v Evropi odprta ves čas, saj je na vsako rešitev možno najti argumente za in proti. Za Evropsko združenje knjigarnarjev je pri tem pomembno predvsem vprašanje, kaj je najbolje za knjigotrštvo in kateri sistem je najbolj prijazen do končnih kupcev knjig.

• Oliver Schlimm: Sistem fiksnih cen v Nemčiji. Kratek pregled njegove zgodovine, pravil in vpliva na knjigotrštvo.

Zakonsko določen sistem fiksnih cen knjige, kot ga določa zakon, velja v Nemčiji za enega od temeljnih pogojev stabilnosti knjigotrštva, ki ga zagotavlja država. Ta sistem jamči, da bodo knjige na vseh prodajnih mestih na prodaj po enakih cenah. S tem ta zakon ščiti predvsem manjše knjigarnarje pred konkurenco velikih knjigotrških mrež in velikih nakupovalnih centrov, ki bi zaradi obsega prometa knjižne uspešnice lahko prodajali po nižjih cenah. Ta sistem določanja maloprodajnih cen knjig je v Nemčiji dolgo časa temeljil na sporazumu med združenji knjig in knjigarnarjev, leta 2002 pa ga je nadomestil poseben zakon o stalnem vzdrževanju maloprodajnih cen knjig. Oliver Schlimm bo v svojem predavanju podrobneje opisal razvoj tega zakona v Nemčiji, razčlenil pravila, ki jih je ta prinesel, in predstavil njegov vpliv na nemško knjigotrštvo.

Predavanja v petek, 28.novembra:

• Doris Stockmann: Česa se lahko naučimo iz razcveta finskega založništva?

Dobršen del finske identitete ima svoje korenine v finski kulturi in predvsem v finski književnosti. Zadnja PISA študija je pokazala, da so v svojih starostnih kategorijah finski otroci med najboljšimi bralci na svetu. To so temelji, iz katerih raste finsko knjižno založništvo. Doris Stockmann bo predstavila nekatere njegove glavne značilnosti, ki jih poosebljata soliden informacijski in distribucijski sistem, dobra logistika, ter predvsem uspešno sodelovanje med Združenjem založnikov, Združenjem knjigarnarjev in Nacionalno knjižnico Finske. To sodelovanje je omogočilo razvoj in razcvet založniške infrastrukture. Predavateljica bo predstavila tudi sistem podpore avtorjem, ki ga v obliki štipendij zagotavlja država, dotaknila pa se bo težav in izzivov, ki jih pred založnike postavljajo pomanjkanje denarja za knjižnice na eni in razvoj elektronskega založništva na drugi strani.

• Srečko Jelušič: Založništvo knjig in časopisov na Hrvaškem: kontekstualni pristop.

Temeljna teza predavanja bo, da je založništvo kontekstualna dejavnost, zato bo hrvaško založništvo obravnaval v kontekstu sredne-evropske kulture in nekaterih ustanov, ki imajo s knjižnim založništvom le posredno zvezo. Predavatelja bo posebej zanimala bogata multikulturna dediščina hrvaškega založništva ter infrastrukturni problemi, ki so posledica neenakopravnega položaja knjižnega založništva v primerjavi z nekaterimi drugimi sorodnimi dejavnostmi.

• Maja Breznik, Silva Novljan: Bralna kultura v novih razmerah založniške politike

Maja Breznik in Silva Novljan bosta predstavili rezultate raziskave Bralne kulture v novih razmerah založniške politike, ki jo je nedavno opravila raziskovalna skupina pri Mirovnem inštitutu iz Ljubljane. Maja Breznik bo predstavila založniške programe slovenskih založb po vzorcu knjižnega programa iz leta 2000, Silva Novljan pa nakup, distribucijo in izposojo
istih naslovov v slovenskih splošnih knjižnicah v letu 2001. Namen obeh prispevkov je prikazati pomen vseh elementov založniških in knjižničnih dejavnosti za razvoj bralne kulture.