Zbornica komunalnega gospodarstva

Novice


Arhiv: Novinarska konferenca-Problematika neprevzemanja odpadne embalaže, 15. 12. 2014

Ljubljana, 15. decembra 2014 – Družba za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh je decembra sporočila, da ne bo več prevzemala odpadne embalaže. S tem povzroča stroške in težave komunalnim podjetjem ter preostalim petim embalažnim družbam. Komunalna podjetja se s problematiko srečujejo že četrto leto zapored, do konca decembra pa bo po oceni Zbornice komunalnega gospodarstva na njihovih dvoriščih in zbirnih centrih več kot pet tisoč ton neprevzete embalaže.

Komunalna podjetja in pet družb za ravnanje z odpadno embalažo so zato stopila skupaj ter opozorila na posledice, ki jih prinaša samovoljno ravnanje družbe Interseroh.

»Skupno mnenje vseh nas je, da se takšne situacije ne smejo več ponavljati. Nedopustno je, da si ena družba zmanjšuje stroške in izboljšuje svoje poslovanje na račun drugih družb, ki svoje dolžnosti izpolnjujejo, na račun komunalnih podjetij, ki porabljajo dodatna sredstva za skladiščenje in nadaljnjo predelavo embalaže, ter na račun državljanov in državljank, ki zaradi tega plačujejo višje položnice,« je dejal Janko Kramžar, predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva.

Težave s predajo embalaže so povezane z dodatnimi stroški, ki jih morajo plačati uporabniki, neprevzemanje mešane embalaže s strani družbe Interseroh pa povzroča številne težave tudi družbam za ravnanje z odpadno embalažo, ki svoje deleže izpolnjujejo, nekatere celo presegajo.

»Nedopustno je, da si posamezna družba vzame celoten sistem za talca in pri tem meče slabo luč na ostale družbe za ravnanje z odpadno embalažo. V družbi Unirec svoje dolžnosti izpolnjujemo in jih celo presegamo,« je dejala Katja Slokan, direktorica družbe Unirec. »Upam, da se zakonodaja v tem delu še zaostri in da tiste, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, kaznuje ter na koncu odvzame tudi okoljevarstveno dovoljenje.«

Načelo oddaje odpadne embalaže je jasno določeno v 18. in 19. členu uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki določa, da mora izvajalec javne službe embalažo oddati brezplačno in s tem ne sme imeti dodatnega stroška. Družba za ravnanje z odpadnimi surovinami Interseroh je za vsak kilogram odpadne embalaže že prejela plačano embalažnino, odpadno embalažo pa mora prevzeti skladno s svojim tržnim deležem, ki ga vsako leto objavi pristojno ministrstvo. Za leto 2014 je ta delež 32,25%.

Marsel Zadravec, direktor družbe Recikel, družbe za ravnanje z odpadno embalažo, je izpostavil, da zakonodaja ne dopušča dvomov. »Zakonodaja je napisana jasno in embalažo je možno pobrati brez večjih težav. A ker Interseroh ni pobral svojega deleža, komunalna podjetja pritiskajo na ostale družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Zato smo tudi sami pobrali večji delež, kot nam je bil predpisan.«

Številna komunalna podjetja se že srečujejo z izjemno prostorsko stisko. V začasnih skladiščih, dvoriščih in zbirnih centrih se kopičijo velike količine odpadne embalaže, ki bodo po oceni Zbornice komunalnega gospodarstva do konca leta presegli pet tisoč ton embalaže.

»V Mariboru se ob koncu leta že več let zapored srečujemo z istimi težavami. Po naši oceni imamo trenutno 194 ton neprevzete embalaže. Srečujemo se z izjemnimi logističnimi težavami, ki nam onemogočajo normalno delo,« je povedal Aleš Vajngerl, direktor Snage Maribor.

 

S podobnimi težavami se srečujejo tudi v Slovenski Bistrici. »Začasna skladišča pokajo po šivih, kupi ponekod segajo že do poslovnih stavb, tako da naši zaposleni hodijo skozi stranske vhode. Še huje pa je to, da se nekatera komunalna podjetja soočajo tudi z razmahom glodavcev in golazni, kar ne škoduje samo zdravju zaposlenih, ampak tudi širši okolici,« je poudaril Blaž Gregorič, direktor Komunale Slovenska Bistrica.

 

Komunalna podjetja ob koncu leta znova s kupi odpadkov (Arhiv STA)

 

Odpadki, sortiranje odpadkov, zbiralniki odpadkov, papir, odpadna embalaža, ekologija.
 

Ljubljana, 15. decembra (STA) - Zbornica komunalnega gospodarstva in predstavniki nekaterih družb za ravnanje z odpadno embalažo so danes opozorili na problem nepobiranja odpadne embalaže, do česar spet prihaja konec leta, pri tem pa s prstom pokazali na Interseroh. Čeprav so potrebne spremembe zakonodaje, do kupov odpadkov na dvoriščih komunal po njihovi oceni ne sme prihajati.

Izvajalci javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov se že nekaj let konec leta srečujejo s problemom z neprevzema oz. oddaje ločeno zbrane embalaže, je uvodoma na novinarski konferenci v Ljubljani spomnil predsednik zbornice Janko Kramžar, tudi direktor ljubljanske Snage.

Letos se je po njegovih pojasnilih le ena družba odločila, da decembra ne bo več pobirala ločeno zbrane embalaže pri komunalnih podjetij, to je Interseroh. "Ocenjujemo, da bo zaradi tega na začasnih skladiščih ostalo približno 5000 ton ločeno zbrane embalaže," je dejal in dodal, da to komunalnim podjetjem predstavlja težave, predvsem ker nimajo dovolj skladiščnih zmogljivosti.

"Dogaja se spet nekaj nedopustnega," je poudaril Kramžar. Po njegovi oceni sicer še vedno ostaja prostor za izboljšavo sistema, a ne pristaja na to, da "neka služba vzame izvajalce za talce, Slovenke in Slovence za talce in jim povzroča stroške in posledično tudi višje položnice, na tej osnovi pa izboljšuje svoj poslovni rezultat".

Zbornica je tako pozvala vsa komunalna podjetja, da to početje prijavijo inšpekciji. "Zadevo je treba zaostriti in razmisliti, ali ta družba še zasluži dovoljenje za delo," je dejal Kramžar.

Z njim se je strinjala direktorica Unireca Katja Slokan: "Nedopustno je, da si Interseroh dovoli vzeti celoten sistem za talca in s tem meče slabo luč na vse družbe za ravnanje z embalažo."

Po njenih besedah večina družb za ravnanje z embalažo prevzema več frakcij, kot jim sicer s strani ministrstva za okolje objavljeni tržni deleži to dovoljujejo. "Upam, da se zakonodaja v tem delu še zaostri in da tiste, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, kaznuje in na koncu tudi vzame okoljevarstveno dovoljenje," je še dodala Slokanova.

Direktor družbe Recikel Marsel Zadravec problem vidi v inšpekcijskih službah, ki ne nadzorujejo družbe, ki ne pobira embalaže na dvorišču komunal, ne v zakonodaji - ta je po njegovi oceni zapisana jasno, embalažo je možno brez večjih problemov pobrati. Ker Interseroh ne pobira embalaže, komunale pritiskajo na ostale družbe, naj pobirajo, zato se v Reciklu sprašujejo, kaj s preveč prevzetimi količinami v decembru.

Direktor Slopaka Srečko Bukovec je spomnil, da se težave pojavljajo od spremembe takratnega pravilnika v uredbo o ravnanju z embalažo leta 2006. Čeprav se tržni deleži izračunavajo od leta 2009 (Interseroh načinu in metodologiji nasprotuje tudi s sodnimi postopki), pa se je v Sloveniji vzpostavil standard izpolnjevanja obveznosti. Tudi zanj je nesprejemljivo, da Interseroh obveznosti ne izpolnjuje, zaradi česar so pod pritiskom ostale družbe prevzemanja embalaže.

Predstavniki komunalnih podjetij so ob tem poudarili, da imajo premalo skladiščnih prostorov. Še posebej pereče stanje je v Slovenski Bistrici, kjer kup odpadkov presega streho osnovnega skladišča. Kot je dejal direktor tamkajšnje Komunale Blaž Gregorič, problematika "zahteva, da se nekdo na ministrstvu za okolje in prostor tega loti pošteno in naredi takšen sistem, ki tega ne bo dopuščal in bo pil vodo".

"To stanje je nedopustno, nevzdržno. Uredba je jasna: izvajalci javne službe smo dolžni embalažo prevzeti, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa jo prevzeti od nas," pa je poudaril direktor mariborske Snage Aleš Vajngerl.

 

Družbe za ravnanje z odpadno embalažo so sicer dolžne pobrati toliko odpadne embalaže na trgu (ne le embalaže, za katero je plačana embalažnina), kolikor znaša njihov tržni delež. Tega določi okoljsko ministrstvo. Največji delež ima Interseroh (32,25 odstotka), sledijo Slopak (22,11 odstotka), Unirec (20,06 odstotka), Recikel (13,44 odstotka), Gorenje Surovina (11,02 odstotka) in Embakom (1,12 odstotka).

 

Fotogalerija