Zbornica komunalnega gospodarstva

Novice


Arhiv: Zbornica komunalnega gospodarstva predlaga deset 'smetarskih' regij

Ljubljana, 24. september 2013 – 19. in 20. septembra 2013 je v Podčetrtku potekala Problemska konferenca komunalnega gospodarstva. Udeleženci tretje problemske konference, ki jo vsako leto organizira Zbornica komunalnega gospodarstva (ZKG), so letos v ospredje postavili učinkovitost zagotavljanja komunalnih storitev. Stališče Zbornice je, da morajo izvajalci najprej pri sebi preveriti svoje pomanjkljivosti in slabosti,ključno sporočilo pa, naj država napravi deset 'smetarskih' regij, znotraj vsake pa je lahko samo en izvajalec komunalnih storitev.

Na področju komunalne dejavnosti se pogosto pojavljajo očitki o neučinkovitosti izvajalcev, o negospodarni rabi sredstev in o nezainteresiranostijavnih podjetij za uvajanje izboljšav. Vse to bi naj bila posledica monopolne značilnosti položaja komunalne dejavnosti. Na vprašanje, ali je vse to res, je skušala odgovoriti tretja Problemska konferenca komunalnega gospodarstva.

»Organiziranost in upravljanje komunalne dejavnosti sta tradicionalno povezani z lokalno ureditvijo, zato pri razpravi o učinkovitosti izvajanja komunalnih storitev ne smemo prezreti vprašanja reorganizacije lokalne samouprave,« je uvodoma poudaril predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Janko Kramžar. Ali je bolj učinkovito povezovanje ali združevanje občin in s tem posledično komunalnih podjetij, je na prvi pogled težko reči. Izkušnje iz tujine pričajo, da imajo prednost sistemi obvezne koncentracije, kar je v začetni fazi povezano celo z višjimi stroški. Za doseganje dejanskih koristi so namreč vedno ključni naslednji trije dejavniki: vizija in zaupanje, reforma sistema upravljanja ter izvajanje storitev na novonastalem skupnem območju ob ustreznem komuniciranju.

Vsekakor bi večja ekonomija obsega prinesla nižje obratovalne stroške, večji razvojni in investicijski potencial ter večjo zanesljivost in kakovost storitev, kar so argumenti, ki govorijo v prid povezovanju in združevanju komunalnih podjetij.

Čeprav Zbornica ne pristaja na pavšalno oceno o neučinkovitem zagotavljanju komunalnih storitev, ki naj bi bila posledica prevelikega števila izvajalcev, je po vzoru sosednje Italije Zbornica ponudila rešitev tudi na tem področju. Ker prostovoljno povezovanje oziroma združevanje po izkušnjah iz tujine ni uspešno in ker v Sloveniji še nekaj časa ne bomo imeli pokrajin, ZKG predlaga, naj država predpiše omejeno število regij (na primer deset), v katerih lahko do določenega datuma posamezno dejavnost izvaja samo en izvajalec. Odločitev, ki jo je moč sprejeti razmeroma hitro, bi lahko pomenila začetek procesa združevanja, v nasprotnem primeru pa bo Zbornica čez eno leto ponovno ugotavljala enako stanje.

Dr. Roman Lavtar iz službe za lokalno samoupravo pri MNZ je dejal, da ekonomija obsega res ni vse, zlasti pri participativni vlogi občanov, vendar pa je pomembna pri zniževanju stroškov in posledično nižjih cen na položnicah. Tudi podatki Leona Behina z ministrstva za kmetijstvo in okolje o povprečnih stroških enega metra vodovodne cevi in enega novega priključka na področju vodooskrbe (cena za meter cevi je 320, novega priključka pa 9.550 evrov) in odvoda odpadnih voda (628 evrov za meter priključkain 3.610 evrov za en priključek) so podkrepili njegovo izjavo, da s tako velikim številom komunalnih podjetij ne bomo ekonomični.

Kako pa na organiziranost in zagotavljanje stroškovno učinkovitega izvajanja komunalnih storitev gledajo občine?

Predsednik Skupnosti občin Slovenije Leo Kremžar zagovarja stališče, da bi morala celotna komunalna dejavnost ostati javna, njena osnovna naloga pa je zadovoljiti potrebe ljudi, ki so uporabniki komunalnih storitev.

ZKG se zaveda, da morajo komunalna podjetja najprej pomesti pred svojim pragom in v luči doseganja bolj učinkovitih komunalnih storitev predlaga naslednje:

  • ker morajo biti storitve tudi v prihodnje zanesljive in kakovostne, mora biti izvajanje ključnih javnih storitev še naprej sistemsko zaščiteno;  
  • oblikovanje ustrezne pravne podlage in sistemskih spodbud za povezovanje občin in s tem posledično povezovanje komunalnih podjetij;
  • vzpostavitev strokovnih meril obvezujočega skupnega zagotavljanja javnih storitev vključno z vzpostavitvijo obvezujoče primerjalne analize (benchmarkinga);
  • oblikovanje desetih smetarskih regij in znotraj vsake regije po en izvajalec komunalnih storitev.

Fotogalerija