Zbornica komunalnega gospodarstva

Novice


Arhiv: Komunalna podjetja sama rešujejo svoje težave, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa si dovolijo svoje težave reševati na plečih komunalnih podjetij in na plečih uporabnikov

 

Zbornica komunalnega gospodarstva (ZKG) je  v torek, 1.oktobra na novinarski konferenci predstavila najbolj pereče težave, s katerimi se soočajo komunalna podjetja, in rešitve zanje. Izpostavila je kaos, ki nastaja zaradi neprevzemanja embalaže s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo, negativne posledice, ki jih bo legalizacija drobnega odkupa prinesla uporabnikom, in sistemske rešitve, ki bi povečale učinkovitost komunalnih služb. Vse tri teme so povezane s stroškom, ki ga plača uporabnik.

Ljubljana, 1. oktober 2013 – Zbornica komunalnega gospodarstva (ZKG) je danes na novinarski konferenci predstavila najbolj pereče težave, s katerimi se soočajo komunalna podjetja, in rešitve zanje. Izpostavila je kaos, ki nastaja zaradi neprevzemanja embalaže s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo, negativne posledice, ki jih bo legalizacija drobnega odkupa prinesla uporabnikom, in sistemske rešitve, ki bi povečale učinkovitost komunalnih služb. Vse tri teme so povezane s stroškom, ki ga plača uporabnik.

»Število in struktura izvajalcev komunalnih storitev nista bistveno drugačna kot v drugih evropskih državah, prav tako ni empiričnih dokazov, da zaradi večjega števila izvajalcev uporabniki plačujejo več,« je uvodoma pojasnil predsednik ZKG Janko Kramžar. V zvezi z večjoučinkovitostjo izvajalcev komunalnih storitev velja več zakonitosti: prva je, da je prenova komunalnega sektorja tesno povezana z reorganizacijo lokalne ureditve, druga pa, da je povezovanje oz. združevanje izvajalcev dolgotrajen proces, ki v začetni fazi pogosto ne izboljša storitev, pač pa celo poveča stroške.

In kaj na tem področju lahko stori država? ZKG predlaga, naj država prevzame aktivno vlogo pri reorganizaciji lokalne samouprave in komunalnega sektorja. Po vzoru iz tujine bi lahko na primer predpisala omejeno število regij (na primer deset), v katerih bi posamezno dejavnost izvajal samo en izvajalec. Odločitev, ki bi jo bilo treba predhodno uskladiti z vsemi déležniki, bi bilo nato  moč sprejeti razmeroma hitro. Takšna odločitev bi lahko pomenila začetek procesa povezovanja oziroma združevanja, v nasprotnem primeru pa bomo čez eno leto ponovno ugotavljali enako stanje.

»Legalizacija odkupa odpadnih surovin od fizičnih oseb (t. i. drobni odkup), ki je predvidena v osnutku uredbe o komunalnih odpadkih, bo vsem državljanom prinesla višje položnice za komunalne storitve,» poudarjadirektor družbe za ravnanje z odpadki Simbio d. o. o. mag. Marko Zidanšek. Legalizacija drobnega odkupa bi prinesla tudi še več kraj papirja z ekoloških otokov – tega iz zabojnikov odnašajo posamezniki,  ki ga nato prodajo naprej. »Treba pa je vedeti, da ne kradejo komunalnim podjetjem, pač pa kradejo vam, občanom,« poudarja Kramžar. Komunalna podjetja namreč s prihodki od prodaje odpadnega papirja in drugih sekundarnih surovin delno pokrivajo stroške ravnanja z odpadki.

Kaj pa argument, da drobni odkup blaži socialne stiske? Ta ne zdrži, saj štiričlanska družina znotraj svojega gospodinjstva na leto 'proizvede' do 200 kg odpadnega papirja in malo kovin. Če bi družina to prodala, govorimo o mesečnem zaslužku manj kot dveh evrov ali o dvajsetih evrih na leto. Od kod torej izvirajo odpadki, ki jih fizične osebe prodajajo, in ali gre res za fizične osebe? Odgovor je jasen: v primeru drobnega odkupa ne gre za manjšanje socialne stiske posameznika, pač pa za organizirano pridobitno dejavnost.

Zbornica je izpostavila tudi absurdno situacijo na področju prevzema odpadne embalaže. »Komunalna podjetja so z zakonom obvezana vsako leto zbrati več embalaže, po drugi strani pa imajo vsako leto večje težave z oddajanjem te embalaže. Komunalna podjetja  pri tem svoje težave rešujejo sama, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa si dovolijo svoje težave reševati na plečih komunalnih podjetij in na plečih uporabnikov«, je bil neposreden predsednik ZKG. Čeprav so te družbe zavezane prevzeti določen delež embalaže, dane na trg (in ne embalaže, za katero je plačana embalažnina), napovedujejo, da bodo prevzemale le embalažo, za katero je plačana embalažnina. To je podobno, kot da bi izvajalci javne službe nehali pobirati odpadke v trenutku, ko cena ne bi več pokrila stroškov.

Težave s predajo embalaže so povezane tudi z dodatnimi stroški, ki jih morajo plačati uporabniki. Komunalna podjetja si namreč ne morejo 'privoščiti', da odpadkov ne bi pobrala in jih enostavno pustila na cesti, zato običajno najamejo nekoga, ki embalažo odpelje. To morajo seveda plačati, s čimer prevzamejo strošek, ki bi ga morale kriti družbe. To so dodatni stroški, ki jih podjetja zaračunajo uporabnikom, tako da občani embalažnino najprej plačajo ob nakupu izdelka, kasneje pa še s položnico.

 

Zbornica se strinja, da je treba prevzem odpadne embalaže sistemsko urediti oziroma spremeniti, predpogoj za to pa je, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo skladno s svojimi obveznostmi prevzamejo vso zbrano embalažo.

 

 

Fotogalerija





 

Arhivi