Zbornica komunalnega gospodarstva

Novice


Arhiv: S posveta ZGIGM in ZKG: Pravilna zasnova, izvedba in vzdrževanje dimnikov

Dne 25. maja 2010 sta na GZS panožni zbornici Zbornica komunalnega gospodarstva in Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala organizirali aktualni posvet Pravilna zasnova, izvedba in vzdrževanje dimnikov. Zbrali so se tako predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, podjetij, ki proizvajajo dimovodne naprave oz. njihove dele, predstavniki dimnikarskih podjetij iz različnih koncev, predstavniki srednješolskih poklicnih ustanov, ki izobražujejo za dimnikarski poklic in nekaj gradbenih izvajalcev, ki vgrajujejo dimnike oz. dimovodne naprave.

Uvodno je direktor GZS ZKG, Dušan Butina, najprej predstavil komunalno panogo in aktualno problematiko oblikovanja cen komunalnih storitev, načina izvajanja javnih gospodarskih služb, razmere v panogi v tujini in pobude za podelitev javnih pooblastil organizaciji GZS za nadzor in preverjanje znanja na področju izvajanja dimnikarskih storitev in spremljanja cen komunalnih storitev.

Nadaljevali smo s pregledom standardizacije lastnosti elementov dimnikov in dimniških proizvodov, ki jo je predstavil Zavod za gradbeništvo - ZAG. Standardov, ki naslavljajo zgolj dimniške tuljave oz. dimnike je trenutno 16, ločeni pa so glede na kovinske dimnike in dimnike s keramično tuljavo. Omenjeni standardi vsebujejo obseg preizkušanja, način označevanja - klasifikacije, sistem potrjevanj skladnosti 2+ in certificiranje kontrole proizvodnje. Predstavljene so bile tudi naloge proizvajalca in naloge priglašenega organa ZAG. Podrobno je bilo predstavljeno tudi preskušanje dimnikov, ki se trenutno vrši za kategorije mehanska stabilnost, požarna varnost, higienska in zdravstvena zaščita, varnost pri uporabi, ohranjanje toplote in trajnost. Osvežili smo si tudi znanje kako pravilno označevati dimnike in popolno izjavo o skladnosti.

Nadaljevali smo s predstavitvijo Slovenskega inštituta za standardizacijo - SIST, ki jo je izvedla mag. Ana Vrhovec Kraševec. Poudarila je razliko med obveznimi in neobveznimi standardi, načina vpeljave standardov, povezanost standardov, ki se odraža v preglednejši zakonodaji (na nivoju EU), v enostavnejšem dokazovanju skladnosti proizvoda z manj stroški in kompetitivnosti na trgu (globalizacija), saj je uporaba standardov lahko osnovno sredstvo pri premagovanju ovir pri trgovanju. Prednosti so tudi pri dokazovanje skladnosti proizvoda. Pregled zakonodaje za dimnike opredeljuje za proizvajalce in trgovce Zakon o gradbenih proizvodih in njemu podrejeni Pravilnik o potrjevanju skladnosti in označevanju gradbenih proizvodov. Za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje novih objektov, rekonstrukcijo obstoječih ter nadomestne gradnje pa sledimo evrokodom prek Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, ki je podrejen Zakonu o graditvi objektov. Opisana je bil tudi priprava standardov in prednosti udeležencev, ki so del tehničnih odborov v posamezni državi EU, le ti so v večini zainteresirani za sodelovanje, še zlasti kot proizvajalci in uporabniki (industrija, gospodarstvo) ali certifikacijski organ, saj je informiranost o pripravi in vsebini standarda pred sprejemom lahko velika konkurenčna prednost. Ga. Kraševec Vrhovec je še omenila, da so osnutki standardov za razliko od sprejetih standardov brezplačni, mesečno pa aktualne osnutke objavljajo na spletnih straneh www.sist.si. Javna obravnava standardov poteka 6 mesecev.

S strani strokovnjaka za požarno varnost g.Kaplarja smo se seznanili o obstoječi zakonodaji za požarno varnost. Ker je tema požarna varnost zelo široka je predavatelj glede na razpoložljiv čas predstavil temo dimovodne naprave in požarna varnost. Predavatelj je poudaril, da je gradivo »Hišne dimovodne naprave« namenjeno za izobraževanje na voljo na tej povezavi http://www.aure.gov.si/eknjiznica/gef/HDN_Kaplar_eGEF_2006.pdf. Predstavil je zahtevane lastnosti dimnika za njegovo varno uporabo, zakaj pride do požara na objektu zardi dimovodnih naprav, kako se požar širi po objektu in kaj narediti da se to prepreči. Pojasnil je minimalne odmike dimniške tuljave od gorljivih materialov, ter kdaj mora biti dimnik v zidanem dimniškem jašku, kje so dovoljene lokacije dimniških vratic, varni prehodi skozi stene, načine zaključevanja dimnikov na strehi. Za preprečitev požara največ lahko naredimo sami.

Aleksander Županek je v svoji predstavitvi predstavil problematiko s katero se dimnikarji vsakodnevno srečujejo pri svojem delu. Predstavil je, kaj se pojmuje kot državna javna služba pod katero spada tudi opravljanje dimnikarskih storitev. Navedel je kaj zajema opravljanje dimnikarske obvezne javne službe. Dimnikarska služba zagotavlja varstvo okolja, varstvo človekovega zdravja, učinkovito rabo energije in požarno varnost. Poleg tega dimnikarji svetujejo projektantom, investitorjem in končnim uporabnikom kakšen dimnik je potreben za določeno kurilno napravo oz. če je dimnik že vgrajen katero kurilno napravo se lahko priključi. Dimnikarji sodelujejo tudi s pristojnimi ministrstvi za izboljšanje kakovosti dimnikarskih storitev. Na koncu predstavitve pa smo pregledali še bogat slikovni material, kjer so bili predstavljeni slabi primeri iz prakse. Opozoril je še na dejstvo, da bi se ljudje morali bolj zavedati pomembnosti dimnikarske službe in se ob pogledu na dimnikarja ne bi prijeli za denarnico ampak za gumb in si nekaj zaželeli.

Posvet smo sklenili še z novitetami na trgu na področju dimnikov, zato smo povabili predstavnika podjetja Schiedel.

ZAKLJUČKI: Na posvetu smo med drugim še izpostavili, da je za varno uporabo dimnikov potrebno že pravilno projektiranje dimnika, glede na vrsto kurilne naprave, ki bo na dimnik priključena. Izvajalci morajo biti za izvedbo dimnikov usposobljeni, saj se le tako lahko pričakuje pravilna in strokovna izvedba dimnika. Po pravilni vgradnji pa morajo za dimnik skrbeti usposobljeni vzdrževalci – dimnikarji. Vsi trije dejavniki na koncu odločajo o varni uporabi dimnika, da ne prihaja do požarne ogroženosti, in so emisije toplogrednih plinov čim manjše. Pri zasnovi, izvedbi in vzdrževanju je priporočljivo slediti veljavnim standardom, ter obvezno upoštevati vse predpise. Ugotovili smo, da je v dimnikarski dejavnosti veliko nerešenih vprašanj, saj načeloma vsak misli, da se spozna na to dejavnost, hkrati pa je veliko raznih pritiskov s strani investitorjev k pocenitvam. To pripelje k temu, da se vgrajujejo materiali, ki nimajo ustreznih certifikatov za nalogo, ki jo bodo opravljali. Kot npr. za izolacijo se velikokrat uporabi navadna steklena volna, ki pa na temperature, do katerih pride na dimniški tuljavi, ni odporna in zato ni neustrezen material! Žal smo prišli tudi do neprijetnega dejstva, da ko med pregledom dimnikar ugotovi kritično stanje in zahteva odpravo tega stanja, nima pravno formalne moči zapečatiti in prepovedati uporabo kurilne naprave do odprave ugotovljenih pomanjkljivosti. S tem se zmanjšuje strokovna vloga dimnikarjev ter izjemno povečuje možnost požarov. V tem bi bilo nujno boljše sodelovanje s pristojnimi inšpekcijskimi službami oz. ker je inšpektorjev na terenu premalo bi se lahko dogovorili, da dimnikarji opravljajo to isto storitev. Tiste, ki se ne bi držali dogovorjenega roka za odpravo pomanjkljivosti pa bi bilo potrebno oglobiti. Pri novogradnjah pa investitorji naročijo pregled osnovnega dimnika in potem pozitivno oceno s strani dimnikarja dajo v dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja. Pri tem pa se včasih namerno spregleda oziroma pozabi na pregled projektne dokumentacije sekundarnega ogrevanja (rezervni dimniki) in tudi obveznih elaboratov in prvih meritev za slednje. Rezervni dimniki so predvideni za primer reševanja ogrevanja v primeru elementarnih nesreč, prekinitve dobave zemeljskega plina (državnih sporov), pomanjkanja električne energije (zanesljivost oskrbe z energenti), itd. Prav rezervne dimnike pa poizkuša odpraviti osnutek  Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, ki je v javni obravnavi na MOP do 11.6.2010. V večini primerov pa so prav ti dimniki tudi premajhnih dimenzij, neprimerno izvedeni, površno umeščeni v objekt in nevzdrževani, saj mnogokrat niso predmet upravljanja večstanovanjskih stavb.

 

 


(foto: ARHIV GZS)

Fotogalerija





 

Arhivi