Zbornica komunalnega gospodarstva

Novice


Arhiv: NOVINARSKA KONFERENCA, PIETETA DO MRTVIH MORA BITI NA PRVEM MESTU PRI UREJANJU POGREBNE DEJAVNOSTI

NOVINARSKA KONFERENCA

PIETETA DO MRTVIH MORA BITI NA PRVEM MESTU PRI UREJANJU POGREBNE DEJAVNOSTI

Zbornica komunalnega gospodarstva je 15.6.2015 skupaj s Skupnostjo občin Slovenije in Združenjem mestnih občin Slovenije predstavila zakaj pogrebne dejavnosti ni moč prosto prepustiti trgu in kakšne negativne posledice bi morebitno ločevanje pogrebne in pokopališke dejavnosti prineslo za državljane. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je namreč ob koncu maja dalo v javno obravnavo predlog Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter upravljanju in urejanju pokopališč, ki med drugim dopušča tudi možnost, da se pogrebno dejavnost prepusti trgu.  

PIETETA DO MRTVIH MORA BITI NA PRVEM MESTU PRI UREJANJU POGREBNE DEJAVNOSTI

Zbornica komunalnega gospodarstva je 15.6.2015 skupaj s Skupnostjo občin Slovenije in Združenjem mestnih občin Slovenije predstavila zakaj pogrebne dejavnosti ni moč prosto prepustiti trgu in kakšne negativne posledice bi morebitno ločevanje pogrebne in pokopališke dejavnosti prineslo za državljane. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je namreč ob koncu maja dalo v javno obravnavo predlog Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter upravljanju in urejanju pokopališč, ki med drugim dopušča tudi možnost, da se pogrebno dejavnost prepusti trgu.

Osnutek zakona določa, da pokopališka dejavnost še naprej ostane predmet javne službe za urejanje pogrebne dejavnosti pa predvideva štiri možne ureditve.

Enotno stališče Zbornice komunalnega gospodarstva, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije je, da se mora pogrebna in pokopališka dejavnost izvajati kot obvezna občinska gospodarska javna služba, saj se le tako lahko opravlja ustrezen vsebinski in cenovni nadzor nad dejavnostjo. Za primerno izvajanje mora zakon jasno definirati ustrezne normative in pogoje, v okviru katerih lokalne skupnosti v skladu s svojimi kulturnimi in demografskimi specifikami določijo obliko izvajanja te dejavnosti.

»Pogrebna dejavnost je dejavnost širšega družbenega pomena, kar je z odločbo ugotovilo tudi Ustavno sodišče, zato je ni moč prosto prepuščati trgu. Ne samo zaradi pravnega reda, ampak tudi zaradi pietete pokojnikov in odnosa do svojcev, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov,« je dejal Robert Martinčič, predsednik Komisije za pogrebno in pokopališko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva.

Zbornica komunalnega gospodarstva in predstavniki občin predlagajo, da v domeni javne službe ostane zagotavljanje 24-urne dežurne službe s prvim prevozom pokojnika, priprava pokojnika, izkop groba ter pogreb z minimalnim obsegom pogrebnih slovesnosti. Prodaja pogrebne opreme, cvetje in spremljajoče storitve pa so lahko prepuščene trgu.

»Samo predstavljajte si, kako bi bilo, če bi pred bolnišnicami, kjer danes stojijo reševalna vozila, stala pogrebna vozila, ki bi čakala na potencialne stranke. Če bo pogrebna dejavnost prepuščena trgu, bo to kmalu postala realnost,« je še dodal Martinčič.

Vlada bi z ureditvijo pogrebne dejavnosti kot tržne dejavnosti obenem odvzela tudi pristojnost ureditve in nadzora občinam, kar je neskladno z ustavo, ki določa, da je pogrebna dejavnost v pristojnosti lokalnih skupnosti.

»Lokalna skupnost mora zagotoviti, da se pogrebna in pokopališka dejavnost izvaja kot javna služba, torej za vse občane pod enakimi pogoji in predpisanimi standardi ter normativi,«je dejal Leo Kremžar, predstavnik Skupnosti občin Slovenije.

»Nedopustno je, da bi izvajalci pogrebnih storitev zaradi težnje po dobičku lahko opravljali pogrebne slovesnosti s poljubnim številom pogrebcev, brez minimalne pogrebne opreme in infrastrukture za opravljanje te dejavnosti,« je še dodal in poudaril, da bi odvzem pristojnosti lokalnih skupnosti močno posegel tudi v navade in običaje krajanov.

Lidija Pliberšek, predsednica Združenja kulturno pomembnih pokopališč je poudarila, da tudi mednarodne raziskave kažejo, da v evropskem prostoru ni enotne ureditve, ker je to področje kulturno in lokalno pogojeno. Opozorila pa je tudi na številne negativne posledice, ki bi se lahko zgodile, če bo pogrebna dejavnost prosto prepuščena trgu.

»Številni primeri iz tujine, so pokazali, da je prepuščanje pogrebne dejavnosti trgu marsikje prinesla zgolj zviševanje cen pogrebov, slabši standard storitev in manj nadzorovano področje. V Franciji so se na primer cene pogrebnih storitev v dveh letih po razdelitvi dejavnost povišale za skoraj 30 odstotkov, v Angliji pa so pokopališča začela propadati, ker zasebna podjetja niso vlagala v njihovo vzdrževanje,”  je dejala Pliberškova.

Slovenija je že zdavnaj dosegla civilizacijsko raven do mrtvih in ta je bil dosežen že s konceptom obstoječega zakona, ki pogrebno in pokopališko dejavnost opredeljuje kot gospodarsko javno službo, v kateri imata etika in zadovoljevanje javnih potreb, torej potreb v dobro občanov, prednost pred dobičkom,” je dejal Miloš Senčur, predstavnik Združenja mestnih občin Slovenije.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo so pozvali naj sprejmejo zakon v skladu z ustavno odločbo. Pogrebna in pokopališka dejavnost naj se izvajata kot občinska gospodarska javna služba z ustreznim vsebinskim in cenovnim nadzorom.

 

 

 

Pripete datoteke

Fotogalerija