Zbornica komunalnega gospodarstva

Novice


Arhiv: 5. PROBLEMSKA KONFERENCA - DRUŽBENA ODGOVORNOST KOMUNAL SKOZI PRIZMO VESNE VUK GODINA, IVA BOSCAROLA, MIHAELA J. TOMANA IN DRUGIH

5. PROBLEMSKA KONFERENCA - DRUŽBENA ODGOVORNOST KOMUNAL SKOZI PRIZMO VESNE VUK GODINA, IVA BOSCAROLA, MIHAELA J. TOMANA IN DRUGIH

Na peti dvodnevni problemski konferenci komunalnega gospodarstva, ki jo je pretekli konec tedna organizirala Zbornica komunalnega gospodarstva (ZKG), je bila osrednja tema družbeno odgovorno poslovanje.

Na vprašanje, kako vzpostaviti odgovoren odnos do okolja, lokalne skupnosti, zaposlenih in potrošnikov ter vgraditi koncept družbene odgovornosti v strategijo poslovanja komunalnih podjetij, so na predavanjih in okrogli mizi odgovarjali predsednik ZKG Janko Kramžar, profesorica antropologije dr. Vesna Vuk Godina,  državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor mag. Tanja Bogataj,  profesor ekologije dr. Mihael J. Toman, sociolog dr. Urban Vehovar, podjetnik Ivo Boscarol,  profesor in kočevski župan dr. Vladimir Prebilič ter drugi.

V nadaljevanju navajamo nekaj pomembnih poudarkov in zaključkov problemske konference.

Po besedah Janka Kramžarja komunalna podjetja izvajajo veliko družbeno odgovornih aktivnosti, vendar nimajo zastavljenih ciljev in ne merijo učinkov.

»Med izzivi, ki so na tem področju med pomembnejšimi, so komuniciranje družbene odgovornosti, družbeno odgovorno javno naročanje in trajnostno poročanje. Pri slednjem bo Zbornica prek opredelitve standardov in vsebine spodbujala ter podpirala komunalna podjetja k tovrstnemu poročanju,« je napovedal Kramžar.

Ivo Boscarol, direktor podjetja Pipistrel, je ilustriral družbeno odgovornost v praksi: »V našem podjetju ne delamo nadur, zaposlenim ne omejujemo odmorov za kavo, ne delamo ob sobotah ali nedeljah. Vsako leto delimo dobiček z delavci. Nimamo čistilke, saj vsak počisti za sabo.«

»Beremo, da je trajnostni razvoj naša prihodnost, pa sploh ne vemo, kaj to je. Trajnost ni lastnost narave – ta se ves čas spreminja in prilagaja. Ne le vplivom človeka, ampak vplivom vsega živega. Ljudje kot posamezniki in kot družba pa smo po logiki evolucije plenilci, izkoriščevalci dobrin, ki si želimo trajnosti delovanja in trajnosti preživetja predvsem samega sebe,« je bil neposreden profesor dr. Mihael J. Toman.

Poslušalce je k razmisleku spodbudil s številnimi mislimi in z dejstvi – tudi s tem, da z naravo ne sodelujemo, pač pa naravo upravljamo oziroma z njo gospodarimo. In tako danes gospodarimo z vodami, gozdom, divjadjo … »In nismo dober gospodar. Kajti dober gospodar ne uničuje svojih dobrin. Mi pa jih,« je zaključil dr. Toman.

Profesorica dr. Vesna Vuk Godina je že na začetku konference poudarila pogosto izpostavljeno dejstvo, da o tem, kaj družbeno odgovorno vodenje podjetij sploh je, ne obstaja nikakršno soglasje. »Prevladujoči kriterij družbene odgovornosti se izpostavlja ekonomski kriterij, torej rezultati njegovega poslovanja, število novih delovnih mest, kakšen je dohodek oziroma profit.«

Vuk Godina tovrstno izenačevanje (ekonomsko odgovorno vodenje je enako družbeno odgovorno vodenje podjetja) postavlja pod vprašaj. Upoštevajoč slovenski zgodovinsko vzpostavljen socialno-kulturni okvir niso ekonomski kazalci tisti, ki kažejo, ali je neko podjetje vodeno uspešno ali ne. Za naše okolje je bilo namreč značilno, da je cilj ekonomskega delovanja preživetje, ne pa npr. profit, torej so z zgodovinsko utemeljenega vidika ključni socialni kazalci. To so kazalci, ki kažejo na to, ali je podjetje vodeno tako, da omogoča vsem zaposlenim preživetje in kako dobro preživetje jim omogoča.

»V Sloveniji ne moreš biti družbeno odgovorno podjetje, če dobrobit delavcev ni nad dobrobitjo podjetja oz. lastnika. Temeljni cilj ekonomije za Slovence ni ekonomska učinkovitost, pač pa preživetje.

Zato je neučinkovito vzeti nemški, finski ali kateri koli zahodno kapitalistični model družbene odgovornosti, ker v slovenski zgodovinsko vzpostavljeni logiki ne bo ne viden ne razumljen kot družbeno odgovoren.« 

 

Pripete datoteke

Fotogalerija