Količine komunalnih odpadkov so se glede na prejšnje leto povečale za skoraj štiri odstotke, kažejo najnovejši podatki Statističnega urada RS. V lanskem letu je je nastalo 495 kg na prebivalca, kar je 17 kg več kot leto prej. Slovenija dosega na področju ločevanja odpadkov dobre rezultate, pri ponovni uporabi pa zaostaja. Zbornica komunalnega gospodarstva je skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor ter izbranimi sogovorniki na okrogli mizi dne 25. oktobra 2019 spregovorila, zakaj je tako, kje je Slovenija na področju ponovne uporabe, kakšni so največji izzivi in mogoče rešitve.

Preprečevanje nastajanja odpadkov je najbolj zaželeno vedenje pri ravnanju z njimi – najboljši odpadek je namreč tisti, ki ga ni. Obstajajo številni načini, kako lahko proizvedemo manj odpadkov, eden najučinkovitejših je ponovna uporaba.

V Zbornici komunalnega gospodarstva, kjer nenehno spremljajo dogajanje na vseh področjih ravnanja z odpadki, smo na okrogli mizi poudarili, da Slovenija na področju ločeno zbranih komunalnih odpadkov dosega dobre rezultate, pri ponovni uporabi pa zaostaja. Glavna vzroka za to sta pomanjkanje sistemskih rešitev, ki bi spodbujale ali olajšale možnosti in načine ponovne uporabe, in miselnost ljudi, ki ponovno uporabo podpirajo na načelni ravni, ne izvajajo pa je tudi v praksi.

»Slovenci imamo razmeroma visok življenjski standard in tudi zato se je potrošniška mentaliteta razvila v tej stopnji, da gremo raje v trgovino po nove dobrine, kot da bi popravljali ali ponovno uporabili stare. Seveda je mogoče to spremeniti na več načinov. Tako s sistemskimi ukrepi kot tudi z ozaveščanjem posameznikov, da bodo že majhne spremembe življenjskih navad lahko veliko pozitivnega prispevale tako k njihovemu družinskemu proračunu kot tudi okolju,« je dejal Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva.

Vlada je leta 2016 sprejela Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov, s katerima se ravna po strateških usmeritvah evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanja nastajanja odpadkov dajejo prednost tudi pripravi odpadkov za ponovno uporabo.

»Ministrstvo skuša z raznimi ukrepi vzpodbujati hierarhijo ravnanja z odpadki in doseganje ciljev recikliranja, da se odpadki lahko ponovno uporabijo za koristen namen, hkrati pa obvarujemo okolje pred prekomernim izkoriščanjem naravnih virov. Vendar pa morajo biti vzporedno sprejeti tudi drugi ukrepi. Srečujemo se namreč z absurdno situacijo, da so naravni viri cenejši kot že uporabljeni in reciklirani materiali, zato se ljudje morda še premalo zavedamo varovanja okolja s tega vidika.« je izpostavila Jana Miklavčič, vodja Sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor.

 

ŠE POSEBEJ PEREČI TEKSTIL, KOSOVNI ODPADKI IN EMBALAŽA

Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS smo v Sloveniji v letu 2015 uvozili 92.670 ton oblačil, od tega je bilo zgolj 2.153 ton ločeno zbranega tekstilnega materiala, za velik delež tekstilnega materiala pa sploh ne vemo, kje je in kam izginja.

Problematični so tudi kosovni odpadki, saj med odpadki konča veliko kosov pohištva in drugih predmetov, ki bi jim lahko z majhnimi spremembami podaljšali življenjsko dobo. Velik delež odpadkov še vedno konča tudi na divjih odlagališčih, ki jih je po zadnjih podatkih društva Ekologi brez meja okoli 10.000 po vsej Sloveniji.

Resen problem današnje družbe je tudi kopičenje odpadne embalaže, ki je na eni strani tesno povezano z načinom proizvodnje, ker se za pakiranje izdelkov velikokrat uporabi več materialov, kot je potrebno, na drugi strani pa tudi z našo potrošnjo, saj vsak dan ustvarimo velike količine odpadne embalaže.

Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov se zato v Sloveniji posveča ravno načinom, kako preprečiti nastajanje takih odpadkov in spodbujati načine, s katerimi bi lahko surovine ponovno uporabili.

 

BOLJŠE PRAKSE – NA LETO DOBI NOVE LASTNIKE 250 TON STARIH PREDMETOV

V Sloveniji imamo na področju ponovne uporabe sicer veliko primerov dobrih praks.

Pred devetimi leti je zaživel prvi center ponovne uporabe, kjer zbirajo izdelke, ki jih ljudje ne potrebujejo več, in jih po simbolični ceni prodajo naprej. Danes ta dejavnost poteka v obliki mreže, kjer je povezanih sedem enot CPU – v Ljubljani, Vojniku, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Kočevju, Ormožu in v Miklavžu na Dravskem polju. Vsaka enota ima specifično področje dela, kar omogoča, da lahko v centrih ponujajo široko paleto storitev in izdelkov – od prenove in popravil pohištva, šivanja oblačil in torbic ter izdelovanja novih izdelkov upcycling.

V centrih ponovne uporabe iz starih izdelkov, pohištva in oblek pripravijo vsako leto 250 ton uporabnih kosov za nadaljnjo uporabo. Pri tem so pozorni na to, da pri popravilih ali izdelavi novih izdelkov ne uporabljajo novih materialov ali virov in da česar ne morejo uporabiti, reciklirajo ali usmerijo k različnim odjemalcem. Marinka Vovk, ustanoviteljica centrov ponovne uporabe je poudarila, da smo v Evropi primer dobre prakse – druge države imajo več kot dvajset let prednosti na področju ponovne uporabe, pa smo jih pri učinkovitosti skoraj dohiteli. Ključna težava pa je, da je trg majhen in da primanjkuje sistemske podpore te dejavnosti.

»Potrebne so sistemske rešitve tako v izobraževanju kot na drugih ravneh – rešitve v smislu drugačnih učnih načrtov, kjer se vključuje vrednote do narave in okolja. Prav tako bi morali sistemsko vzpostaviti varovanje okolja in narave v vsakdanji praksi na vseh ravneh. Zgolj akcije in papirnate zaveze niso učinkovite. Pomembno je, da je vzpostavljena dejavnost trajna, da imajo občani vedno možnost oddati izdelke v namen ponovne uporabe in da imajo  v praksi priložnost videti, kaj vse lahko nastane iz teh izdelkov, ki bi sicer bili odpadek,« je dodala Marinka Vovk.

 

ŠTEVILO IZMENJAV OBLAČIL RASTE, RAZMERE NA PODROČJU ZBIRANJA TEKSTILA PA SO NEGOTOVE

 Danes kupujemo več oblačil kot naši predniki, več pa jih tudi pristane med odpadki. Glavni vzrok za to je predvsem potrošniška miselnost, ki temelji na premisi kupi – uporabi – zavrzi.

V Sloveniji je kot odgovor na povečanje tekstilnih odpadkov leta 2013 zaživel projekt Tekstilnica, ki javnost ozavešča o pomenu ločenega odlaganja tekstilnih odpadkov in vzpostavlja učinkovit sistem zbiranja in predelave rabljenega tekstila.

V začetku je izmenjevalnico obiskalo le peščica ljudi, v letu 2018 pa se je dogodkov izmenjave oblačil udeležilo skupaj več kot 620 obiskovalcev, skupno pa so izmenjali več kot tono oblačil.

»Začetki so bili skromni, plašni, nošenje oblačil iz druge roke je bilo povezano z občutkom pomanjkanja. Z vztrajnostjo smo dosegli, da zdaj prevladuje ekološka nota in ljudje izmenjujejo tudi zato, ker se zavedajo negativnega vpliva tekstilne industrije in z njim povezanega potrošništva na okolje,« je dejala Katja Sreš, iz društva Ekologi brez meja.

V Društvu Ekologi brez meja so izpostavili, da je danes v Sloveniji izmenjav vse več, žal pa so razmere na področju zbiranja tekstila zelo slabe in tako je tudi prihodnost projekta Tekstilnica danes negotova.

 

KLJUČNE SO SISTEMSKE SPREMEMBE IN URESNIČEVANJE PONOVNE UPORABE V PRAKSI

V lanskem letu je v Sloveniji zaživela tudi prva trgovina brez embalaže Rifuzl. O problematiki odpadne plastike in odpadkov se govori veliko, pa vendar je konkretnih sistemskih rešitev premalo. Primož Cigler je zato skupaj s partnerico Manco želel ponuditi potrošnikom možnost, da se lahko odločijo za nakupovanje brez embalaže, in s tem tudi možnost za manjši vpliv na okolje.

Potrošniki torej imajo možnost, da s svojim vedenjem in nakupnimi odločitvami bistveno pripomorejo k preprečevanju nastajanja odpadkov in uresničevanju ponovne uporabe v praksi, a se morajo pred tem zavedati tudi, zakaj je to pomembno, družba in okolje, v katerih živijo in delujejo, pa jim morata ponujati možnost, da lahko to počnejo.

V sklepnem delu okrogle mize so sogovorci ugotovili, da bo potrebno v nadaljevanju več pozornosti posvečati sistematičnemu in kontinuiranemu ozaveščanju ter iskanju konkretnih sistemskih rešitev, ki bodo omogočale, da lahko tako potrošniki kot proizvajalci ponovno uporabo enostavno uresničujejo v praksi.

OGLEJTE SI CELOTNO OKROGLO MIZO: