Zbornica računovodskih servisov

Koledar dogodkov ZRS v letu 2015


Zbornica računovodskih servisov organizira izobraževalne in ostale dogodke samostojno ter v sodelovanju z območnimi zbornicami in samostojnimi regionalnimi zbornicami v sistemu GZS.

datum in ura dogodek izvajalec Kraj

APRIL
21.4. Posvet ZRS   Ljubljana

MAJ
15.-22. 5. Učinkovite priprave na izpit za pridobitev naziva »Strokovni vodja računovodskega servisa« s pomočjo spletne aplikacije ZRS  
25.5. Izpit za pridobitev naziva Strokovni vodja računovodskega servisa ZRS CPU, Ljubljana
29.-30.5. 5. izlet članov ZRS ZRS  Salzburg

JUNIJ
12.-19. 6. Učinkovite priprave na izpit za pridobitev naziva »Strokovni vodja računovodskega servisa« s pomočjo spletne aplikacije  ZRS  
22.6. Izpit za pridobitev naziva Strokovni vodja računovodskega servisa ZRS CPU, Ljubljana

SEPTEMBER
11.-18. 9. Učinkovite priprave na izpit za pridobitev naziva »Strokovni vodja računovodskega servisa« s pomočjo spletne aplikacije ZRS  
21.9. Izpit za pridobitev naziva Strokovni vodja računovodskega servisa ZRS CPU, Ljubljana

OKTOBER
7.10. Zbor članov ZRS ZRS Laško
8.-9.10. 17. Kongres izvajalcev računovodskih storitev ZRS Laško
8.10. Podelitev nagrad nagrajencem izbora Naj računovodski servis 2015 ZRS Laško
8.10. Podelitev certifikatov Strokovni vodja računovodskega servisa ZRS Laško

NOVEMBER
13.-20. 11. Učinkovite priprave na izpit za pridobitev naziva »Strokovni vodja računovodskega servisa« s pomočjo spletne aplikacije ZRS  
23.11. Izpit za pridobitev naziva Strokovni vodja računovodskega servisa ZRS CPU, Ljubljana

 Že izvedeni dogodki ZRS:

  • Seminar Davčni obračun in letno poročilo za leto 2014, Krško, 7.1.
  • Seminar Davčni obračun in letno poročilo za leto 2014, Novo mesto, 8.1. 
  • Seminar Davčni obračun in letno poročilo za leto 2014, Maribor, 12.1.
  • Seminar Davčni obračun in letno poročilo za leto 2014, Ljubljana, 13.1.
  • Seminar Davčni obračun in letno poročilo za leto 2014, Nova Gorica, 15.1.2015
  • Seminar Davčni obračun in letno poročilo za leto 2014, Celje, 16.1.2015
  • Seminar Davčni obračun in letno poročilo za leto 2014, Murska Sobota, 21.1.2015
  • Seminar Davčni obračun in letno poročilo za leto 2014, Zagorje ob Savi, 22.1.2015
  • Seminar Davčni obračun in letno poročilo za leto 2014, Postojna, 26.1.2015
  • Seminar Davčni obračun in letno poročilo za leto 2014, Dravograd, 29.1.2015
  • Seminar Davčni obračun in letno poročilo za leto 2014, Velenje, 4.2.2015
  • 4. zimske športne igre ZRS, smučišče Senožeta, Srednja vas pri Bohinju, 6.2.2015 - odpovedane

 


Avtor: Zbornica računovodskih servisov

7. kongres računovodskih servisov v sliki in besedi


24. in 25. oktobra 2005 v Portorožu


 

7.  K O N G R E S   R A Č U N O V O D S K I H   S E R V I S O V
je bil 24. in 25. oktobra v GH Bernardin v Portorožu.

Skupno je bilo na kongresu okoli 200 udeležencev.
Udeležence kongresa je najprej pozdravil predsednik Upravnega odbora Združenja računovodskih servisov, gospod Lojze Rejc.
Dobrodošlico in dobro počutje v občini Piran nam je zašelel podžupan piranske občine, gospod Peter Žerjal. Veseli smo, da se je letos odzval našemu vabilu tudi predsednik Gospodarske zobrnice Slovenije, gospod mag. Jožko Čuk, ki je v svojem kratkem nagovoru povedal, da je dobro računovodenje za uspešno poslovanje podjetij velikega pomena in pozdravil našo iniciativo, da so to področje dela uredi s posebnim zakonom.

Za nemoten potek Kongresa je skrbelo delovno predsedstvo: v prvi vrsti g. Daarko Vidovič, ki je Kongres vodil, s kolegicama Branko Artnak in Petro Kožman.

Strokovni del Kongresa je začel g. mag. Andrej Šircelj s predstavitvijo organiziranosti računovodske dejavnosti v državah članicah EU in s primerjalnimi podatki o ureditvi računovodske dejavnosti v teh državah.

Dolgoletne želje in zahteve članstva našega združenja glede omejevanja nelojalne konkurence so vodile upravni odbor pri delu v letu 2005, ko smo skupaj z zunanjimi strokovnjaki pripravili teze za predlog zakona o računovodski dejavnosti v Sloveniji. Okoliščine pri nastajanju tez je predstavila gospa Romana Tomc Lampič, same teze zakona pa je na zelo prijeten način razložil dr. Peter Grilc.

Po kosilu smo se dotaknili odškodninske odgovornosti računovodskih servisov, ki temelji na obveznosti iz pogodbe o opravljanju storitev računovodenja. Gospod dr. Šime Ivanjko je izpostavil tako materialno kot kazensko odgovornost servisov, pa tudi vidike Obligacijskega zakonika ter možnosti zavarovanja profesionalne odgovornosti računovodskega servisa.
Prvi dan kongresa smo zaključili s predstavitvijo davčne teme. Kljub dolgemu dnevu so udeleženci z velikim zanimanjem poslušali strokovno predavanje gospe Saše Jerman, ki nam je predstavila izzive pri določanju davčne osnove za leto 2005.

Družba Unija, d.d. nas je po prvih dneh predavanj razveselila s povabilom na Coctali. Tako smo bili že pred svečano večerjo s plesom dobre volje. Že med večerjo so se nekateri zavrteli ob zvokih glasbe ansambla Deja vu, po večerji pa je bilo sploh veselo. Posnetkov z večerje ni - če ste radovedni, se nam pridružite na 8. kongresu!


Drugi dan nas je čakala podrobnejša predstavitev novosti na področju računovodenja. Seznanili smo se s spremembami in dopolnitvah slovenskih računovodskih standardov. Predstavila sta nam jih gospod dr. Marjan Odar in gospa mag. Blanka Vezjak .
Po odmoru smo r
ačunovodski sklop zaključili s predstavitvijo gospe Silve Koritnik Rakela - o odloženih davkih, saj se bodo skoraj vsa podjetja prvič srečala z njihovim izračunom že pri izdelavi letnega poročila za leto 2005.

Tudi letos smo naše druženje zaključili s področjem iz motivacije, medsebojnih odnosov in komuniciranja. Pozornost udeležencev je tudi letos pritegnil dr. Aleksander Zadel.

V anketi ste nam, spoštovani udeleženci Kongresa, sporočili, da ste bili tudi z letošnjo izvedno kongresa zadovoljni, zato smo prepričani, da se vidimo tudi prihodnje leto. Potrudili se bomo in upoštevali vaše predloge, pripravili zanimive teme.

Hvala vsem, ki ste se udeležili letošnjega kongresa. Hvala predavateljem, ki so s svojimi strokovnimi prispevki dopolnili naše znanje. Hvala ansamblu Deja vu, ki je poskrbel za našo dobro voljo in razgibavanje po celodnevnem sedenju. In ne nazadnje, hvala sponzorjem, ki so omogočili naš 7. Kongres in popestrili obkongresno dogajanje (našteti so po abecednem vrstnem redu):

Adriatic d.d.
Carpe diem d.o.o.
Coface intercredit d.o.o.
DZS. založništvo in trgovina, d.d.
Halcom d.o.o.
IGv d.o.o.
Inštitut za javne finance
NLB Leasing d.o.o.
Nova Ljubljanska banka d.d.
Opal d.o.o.
Studio Macarol d.o.o.
Unija d.d.
Verlag Dashofer, založba d.o.o.
Združenje delodajalcev Slovenije


Na svidenje na 8. Kongresu!


Avtor: Združenje računovodskih servisov

Predstavitev


Zbornica računovodskih servisov, E: zrs@gzs.si, T: 01 5898 316


Zbornica računovodskih servisov (ZRS) je vseslovenska organizacija podjetij in samostojnih podjetnikov, ki opravljajo dejavnost računovodskih servisov. Register članov ZRS v tem trenutku združuje več kot petsto trideset članov.

Poglavitne naloge ZRS so skrb za strokovnost računovodske dejavnosti in za ugled zbornice, izobraževanje in mednarodno povezovanje članov ter zastopanje njihovih interesov tako do državnih institucij kot tudi v Evropski zvezi računovodij (EFAA).

Zbornica si prizadeva zagotavljati kar najvišjo raven kakovosti računovodskih storitev, zato izdaja Katalog certificiranih računovodskih servisov Slovenije. V katalogu so tako navedeni tisti računovodski servisi, ki so registrirani za opravljanje računovodske dejavnosti in so opravili ustrezno usposabljanje pri ZRS, Gospodarski zbornici Slovenije ali Inštitutu za revizijo.
 

 Koristne povezave:

 

                             

  

Brošura ZRS:
Kako izbrati kakovosten računovodski servis?

V Zbornici računovodskih servisov smo za podjetnike pripravili brošuro, s katero želimo izpostaviti pomen kakovostnega računovodskega servisa. Oblikovali smo deset najpomembnejših vprašanj, ki naj jih podjetnik postavi računovodskemu servisu, preden se odloči zanj. Pri vsakem vprašanju smo dodali razlago, zakaj je pomembno to vprašanje zastaviti.
 

 

    

Nova publikacija: Priporočila za sistematično izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu za zaposlene v računovodskih servisih v Sloveniji svetuje, kako se lotiti promocije zdravja na delovnem mestu s konkretnimi napotki ukrepov.

 

    

Nova publikacija: Absentizem in prezentizem v dejavnosti računovodskih servisov v Sloveniji zaposlene na delovnih mestih v računovodskih servisih informira o razlogih za pojav absentizma in prezentizma, predstavljeni pa so tudi pristopi za obvladovanje teh pojavov.

 
 

Zbornica računovodskih servisov 
Dimičeva 13, 1504 Ljubljana
tel.: 01 5898 316
e-pošta: zrs@gzs.si
www.gzs.si/zrs 


Avtor: Zbornica računovodskih servisov

Standard izvajalcev računovodskih storitev


KAZALO:

1 Uvod

2 Opredelitev ključnih pojmov
2.1 Izvajalec računovodskih storitev
2.2 Naročnik
2.3 Računovodske storitve
2.4 Računovodenje
2.5 Podatki
2.6 Informacije
2.7 Dokumentacija
2.8 Knjigovodske listine
2.9 Računovodski obračuni
2.10 Kadri
2.11 Delovno okolje

3 Izvajanje storitev
3.1 Računovodske storitve
3.1.1 Računovodske storitve poslovodnega sistema računovodstva
3.1.2 Računovodske storitve izvajalnega sistema računovodstva
3.1.3 Računovodske storitve informacijskega sistema računovodstva
3.2 Neračunovodske storitve

4 Kadri
4.1 Struktura
4.2 Izobraževanje
4.3 Pogodbena razmerja
4.4 Zunanji sodelavci

5 Delovno okolje
5.1 Informacijska tehnologija
5.2 Prostori
5.3 Oprema prostorov

6 Naročniki
6.1 Oblikovanje cen
6.2 Ponudba storitev
6.3 Zavarovanje poklicne odgovornosti
6.4 Sklepanje pogodbenega razmerja
6.5 Prekinitev pogodbenega razmerja

7 Uporaba
7.1 Datum sprejetja in začetek uporabe

8 Potrdilo o skladnosti


1 Uvod

Standard velja za izvajalce računovodskih storitev oziroma računovodske servise (v nadaljevanju izvajalci).

Izvajalec je odgovoren za izvajanje storitev v skladu z računovodskimi standardi in načeli, z zakonskimi predpisi, dobro prakso, ki jo priporoča Zbornica računovodskih servisov pri GZS (v nadaljevanju ZRS), ter pogodbo z naročnikom. Izvajalec te odgovornosti ne sme prenesti na drugega izvajalca. Izvajalec pri svojem delu upošteva tudi splošna etična načela, ki jih opredeljuje Kodeks članov Zbornice računovodskih servisov.

Namen standarda je opredeliti osnovne pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec pri opravljanju dejavnosti. Standard opredeljuje osnovne pogoje za kakovost izvedbe storitev, zagotavljanje ustreznega kadra, delovnega okolja in ustreznega odnosa do naročnikov.

Uporabnik standarda mora upoštevati dejstvo, da se računovodska dejavnost nenehno razvija kot rezultat razvoja stroke, tehnologije, zakonskih sprememb in trga. Razvojne rešitve so sprejemljive, če ohranjajo nivo kakovosti storitev in niso v nasprotju s tem standardom.

2 Opredelitev ključnih pojmov

2.1 Izvajalec računovodskih storitev

Izvajalec je poslovni subjekt, ki opravlja računovodske storitve naročnikom in vključuje enega ali več računovodskih strokovnjakov, ki spoštujejo temeljna načela svoje stroke. Za strokovno izvajanje računovodskih storitev pri izvajalcu je odgovoren strokovni vodja računovodskega servisa.

2.2 Naročnik

Naročniki storitev so vsi poslovni subjekti in fizične osebe, ki pri izvajalcu naročijo računovodske storitve za plačilo. Naročniki imajo praviloma z izvajalcem sklenjeno pogodbo za opravljanje računovodskih storitev. Naročniki so neposredno odgovorni za vso dokumentacijo, ki jo računovodski servis prejme in uredi v njihovem imenu.

2.3 Računovodske storitve

Računovodske storitve so storitve računovodenja in druge računovodske storitve. Storitve računovodenja zajemajo knjigovodenje, računovodsko predračunavanje, računovodsko nadziranje in računovodsko analiziranje. Druge računovodske storitve so storitve organiziranja računovodstva in knjigovodstva, računovodsko izobraževanje ter svetovanje in druge storitve.

2.4 Računovodenje

Računovodenje zajema naloge računovodstva, ki se izvajajo v okviru izvajalnega in informacijskega delnega sistema računovodstva. Izvajalni sistem računovodstva zajema izvajanje knjigovodenja, predračunavanja, analiziranja in računovodskega nadziranja. Informacijski sistem računovodstva zajema računovodsko informiranje, shranjevanje in arhiviranje računovodskih podatkov ter informacij in poročanje o računovodskem nadziranju.

2.5 Podatki

Podatek je nevtralno sporočilo o kakšnem pojavu, ki še ni ovrednoteno. Podatek se od informacije loči po tem, da na njegovi osnovi ni možno sprejemati poslovnih odločitev. Iz več podatkov je možno pridobiti informacije. Računovodski podatki so samo del podatkov in predstavljajo vložek v računovodski informacijski sistem. V računovodstvu se za pridobivanje informacij uporabljajo računovodski in neračunovodski podatki.

2.6 Informacije

Informacija je namensko usmerjeno sporočilo za znanega uporabnika in znan namen. Informacija je rezultat informacijskega sistema. Informacija nastane na osnovi obdelave podatkov. Za uporabnika je informacija koristna, če oblikovalec informacije zna primerno analizirati podatke, uporabnik to informacijo razume in jo zna uporabiti in v njem zbudi občutek nevarnosti ali priložnosti. Zato mora biti za uporabnika dostopna, točna, pravočasna, popolna, zgoščena, ustrezna in razumljiva.

2.7 Dokumentacija

Dokumentacija so knjigovodske listine, poslovne knjige in druge evidence naročnika, s katerimi razpolaga izvajalec v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju SRS) in Mednarodnimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju MRS/MSRP).

2.8 Knjigovodske listine

Knjigovodske listine so nosilci podatkov, ki jih izvajalec prenaša v poslovne knjige, obdeluje in iz njih pridobiva računovodske informacije. Izvirne knjigovodske listine praviloma ne nastajajo pri izvajalcu.

2.9 Računovodski obračuni

Računovodski obračuni so končni izdelki knjigovodstva, ki obsegajo knjigovodske podatke o stanjih in procesih v preteklosti. Sestavljeni so za vso poslovno celoto ali za njene sestavne dele ali za posamezna opravila (poznejša kalkulacija nabave, proizvodnje ali prodaje). Računovodski obračun je sintetično poročilo, ki je izraženo z denarnimi merili in sestavljeno po podatkih iz knjigovodstva. Računovodski obračuni lahko poleg tega zaradi popolnejšega vpogleda in primerjanja obsegajo tudi druge podatke.

Računovodski obračuni za celotno podjetje in za dele podjetja se sestavljajo za poslovna leta, medletna obdobja in posebne potrebe. Sestavljajo se takrat, ko je potrebno izdelati poročila naročnikom.

2.10 Kadri

Izvajalec zaposluje računovodske strokovnjake (računovodje in knjigovodje) in druge strokovne osebe, ki jih potrebuje pri opravljanju dejavnosti (davčni svetovalci, pravniki, poslovni svetovalci, kadroviki …).

Kot zaposlenec se smatra tudi nosilec dejavnosti v primeru opravljanja dejavnosti kot samostojni podjetnik in edini lastnik poslovnega deleža v enoosebni družbi, v kateri deluje kot poslovodja oz. kot prokurist.

2.11 Delovno okolje

Delovno okolje predstavlja primerne prostore, funkcionalno pisarniško opremo in ustrezno zmogljivo informacijsko ter komunikacijsko tehnologijo, s katero razpolaga izvajalec.

3 Izvajanje storitev

Izvajalci računovodskih storitev izvajajo računovodske storitve in ob njih tudi neračunovodske storitve.

3.1 Računovodske storitve

Računovodske storitve se delijo na storitve poslovodnega, izvajalnega in informacijskega delnega sistema računovodstva.

Pri izvajanju računovodskih storitev mora izvajalec sodelovati z naročnikom. Posebej je to pomembno pri oblikovanju informacij za naročnika. V ta namen mora izvajalec naročnika stalno izobraževati. Zato je izobraževanje naročnikov za razumevanje računovodskega sistema in še posebej računovodskih informacij pomemben del računovodskih storitev.

3.1.1 Računovodske storitve poslovodnega sistema računovodstva

Izvajalec v okviru storitev poslovodnega sistema računovodstva načrtuje, organizira in nadzira procese računovodenja ter sodeluje pri načrtovanju in organizaciji celotnega računovodskega informacijskega sistema. Odločanje o računovodskem informacijskem sistemu je v pristojnosti naročnika. Načrt in organizacija računovodenja mora biti zapisana v pravilniku o računovodenju ali v drugih pravilih računovodenja, ki jih sprejme odgovorna oseba naročnika.

Izvajalec načrtuje in organizira knjigovodenje, računovodsko predračunavanje, računovodsko analiziranje in računovodsko nadziranje, prikazovanje podatkov in informacij ter shranjevanje in arhiviranje listin, poslovnih knjig, poročil in drugih za naročnika pomembnih listin, ki so povezane z računovodskim sistemom. Načrtovati in organizirati mora najmanj tiste dele računovodenja, za katere izvaja storitve. Lahko pa načrtuje tudi druga področja računovodenja. Izvajalec je nosilec razvoja notranjega poročanja, zato mora sodelovati pri načrtovanju in organiziranju dela notranjega poročanja, ki ne pripada računovodenju.

Za potrebe knjigovodenja mora izvajalec načrtovati in organizirati najmanj:

  • sistem izvirnih in izpeljanih računovodskih listin ter njihovo gibanje in potrjevanje,
  • poslovne knjige, šifrante in proces vnosa podatkov v poslovne knjige,
  • potrebne obračune, roke za njihovo pripravo in način posredovanja obračunov uporabnikom.

Naročnik in izvajalec se dogovorita za roke in način, kako bo naročnik izvajalcu dostavljal knjigovodske listine. Roki in način morajo izvajalcu omogočiti pravočasen in pravilni vrstni red evidentiranja poslovnih dogodkov. Skrajne roke in način dostave knjigovodskih listin določi izvajalec, ki je odgovoren za pravočasno evidentiranje poslovnih dogodkov v poslovne knjige. V primeru, da naročnik zamuja z dostavo knjigovodskih listin, izvajalec lahko prekine opravljanje računovodskih storitev in pogodbeno razmerje. Izjema je samo višja sila. Zaradi hitrejšega prenosa in obdelave listin se priporoča uporaba elektronskih komunikacijskih poti. Priporoča se upoštevanje Protokola, ki je opredeljen v prilogi Tipske pogodbe, ki jo je sprejela ZRS.

Izvajalec mora načrtovati in organizirati poslovne knjige tako, da najbolj zadovoljijo naročnikove potrebe po računovodskih informacijah in hkrati ne zahtevajo odvečnih knjigovodskih del.

Za vsakega naročnika posebej se izdela načrt kontnega načrta. Za potrebe notranjega poročanja mora izvajalec po potrebi naročnika načrtovati seznam stroškovnih nosilcev, stroškovnih mest in drugih dimenzij. Šifranti morajo biti sistematično urejeni zaradi potreb po poročanju.

Izvajalec pripravi načrt in organizira izvajanje obračunov. Naročnik in izvajalec se dogovorita za roke izdelav obračunov. Pri tem mora izvajalec upoštevati zakonske obveznosti za izdelavo obračunov za zunanje poročanje in potreb naročnika po notranjem poročanju. Izvajalec mora računovodske obračuna načrtovati tako, da so neposredno primerljivi s predračuni.

Za potrebe računovodskega predračunavanja izvajalec izdela načrt predračunov, ki zajema njihov namen, načrt potrebnih informacij za oblikovanje predračunov in čas ter postopke njihove priprave. Struktura predračuna mora biti enaka strukturi obračuna. Izvajalec v sodelovanju z naročnikom organizira proces predračunavanja.

Izvajalec in naročnik se dogovorita za obseg računovodskega analiziranja. Na tej osnovi mora izvajalec načrtovati pripravo, izvedbo in predstavitev analiz. V okviru načrta mora metodično uskladiti računovodske predračune in obračune. Načrtu potreb po računovodskem analiziranju mora prilagoditi načrt knjigovodskih evidenc. To pomeni, da mora izvajalec, v okviru načrtovanja knjigovodskega evidentiranja in računovodskega predračunavanja, že od začetka upoštevati zahteve računovodskega analiziranja.

Izvajalec izdela načrt in organizira nadzor knjigovodenja, računovodskega predračunavanja in računovodskega analiziranja.

3.1.2 Računovodske storitve izvajalnega sistema računovodstva

Računovodenje se izvaja na osnovi potreb notranjega poročanja, Kodeksa računovodskih načel, Kodeksa načel notranjega poročanja, SRS, zakonov in predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo področje računovodenja in po potrebi MRS/MSRP.

Računovodske storitve v izvajalnem sistemu računovodstva se delijo na:

  • knjigovodenje,
  • računovodsko predračunavanje,
  • računovodsko proučevanje in
  • računovodsko nadziranje.

V okviru knjigovodenja izvajalec zbira, ureja in knjiži podatke, izdeluje obračune ter jih sprotno ali naknadno prikazuje naročnikom.

Knjigovodski podatki se lahko zbirajo samo na osnovi ustreznih knjigovodskih listin.

Izvirne knjigovodske listine izda ali prejme in potrdi naročnik računovodskih storitev. Če izvajalec zazna odstopanja od načrtovanih listin ali kršitev zakonskih ali strokovnih določil v zvezi z listinami, zahteva od naročnika, da to odpravi. Naročnik računovodskih storitev mora potrditi verodostojnost izvirnih knjigovodskih listin.

Priporočeno je, da izvajalec vodi evidenco listin, ki jih prejme od naročnika. Če naročnik listine pošilja po elektronski poti, naj bo na voljo dovolj informacij, da je mogoče preveriti, kakšne listine so bile posredovane in kdaj jih je izvajalec prejel ali poslal.

Vsak izvajalec si mora prizadevati, da so podatki zabeleženi v poslovne knjige v čim krajšem možnem času po nastanku poslovnega dogodka. Kadar naročnik sam dostopa do podatkov za svoje potrebe poročanja, mora izvajalec zagotoviti podatke v poslovnih knjigah najkasneje v 5 (petih) dneh po prejemu knjigovodske listine. Skrajni rok evidentiranja poslovnih dogodkov v poslovne knjige je 3 (tri) dni pred izdelavo obračunov, da se lahko izvede računovodski nadzor podatkov v poslovnih knjigah. V primeru, da se obračuni ne izvajajo mesečno, se zaradi zagotavljanja sprotnega evidentiranja poslovni dogodek knjiži do konca naslednjega meseca, po dnevu, ko je nastal.

Obračuni se izvajajo za potrebe zunanjega in notranjega poročanja ter izvedbe drugih računovodskih storitev. Izvajalec mora izvesti potrebne obračune najmanj 2 dni pred izdelavo računovodskih poročil oziroma tako zgodaj, da se lahko izvede računovodski nadzor nad obračuni.

V okviru računovodskega predračunavanja izvajalec sestavlja predračunske izkaze in druge oblike predračunov za potrebe naročnika. Izvajalec za izdelavo računovodskih predračunov zbira, ureja in obdeluje podatke v zvezi z načrtovanimi računovodskimi kategorijami. Pri tem mora upoštevati tako knjigovodske podatke kot podatke o predvidenih dogodkih in spremembah poslovnega okolja ter podatke o načrtovanih poslovnih odločitvah naročnika. Podatke o predvidenih dogodkih in spremembi poslovnega okolja ter podatke o načrtovanih poslovnih odločitvah mora pridobiti od naročnika na način, da jih bo razumel in korektno upošteval pri izdelavi računovodskega predračuna.

Izvajalec lahko izvaja računovodsko analiziranje, če je za to usposobljen. Na osnovi zbranih podatkov mora ugotoviti stanja, spremembe, razlike med dejanskim in želenimi stanji oziroma spremembami ter opredeliti vzroke za spremembe ali razlike. Na osnovi računovodskega analiziranja izvajalec naročniku poda strokovne podlage za odločanje.

Izvajalec mora izvajati formalni in vsebinski nadzor, v katerem se presoja resničnost in točnost prikazanih poslovnih dogodkov, pravilnost evidentiranja poslovnih dogodkov v poslovne knjige, usklajenost stanja v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem in podobno.

3.1.3 Računovodske storitve informacijskega sistema računovodstva

Izvajalec naročniku posreduje, predstavlja in pojasnjuje računovodske informacije, ki izhajajo iz naročnikovega poslovanja. Računovodske informacije so namenjene naročniku, ne glede na to, če jih uporabljajo njegovi notranji ali zunanji uporabniki. Izvajalec mora biti še posebej pazljiv pri posredovanju informacij v okviru notranjega poročanja, saj na osnovi teh informacij naročnik sprejema poslovodne odločitve.

Izvajalec hrani knjigovodske listine, poslovne knjige in poročila naročnika, kot dober gospodar in v skladu s stroko ter predpisi. Knjigovodske listine, poslovne knjige in poročila morajo biti pri izvajalcu hranjene na način, da do njih ne morejo dostopati nepooblaščene osebe. Hranjene morajo biti na varnem mestu, ki ni izpostavljeno prahu, vlagi ali vročini. Kadar se naročnikova dokumentacija nahaja v elektronski obliki, mora izvajalec zagotoviti ustrezno varovanje pred vdori nepooblaščenih oseb in pred izgubo zaradi okvar računalniške opreme. Naročnik in izvajalec se dogovorita, koliko časa bo izvajalec hranil knjigovodske listine, poslovne knjige in poročila ter način, kako bodo shranjene.

Izvajalec in naročnik se lahko dogovorita, da bo izvajalec za naročnika arhiviral knjigovodske listine, poslovne knjige in poročila. V tem primeru mora izvajalec izpolnjevati vse pogoje za upravljanje in shranjevanje arhivskega gradiva, ki ga predvideva stroka in predpisi.

Listine, poslovne knjige in poročila, ki jih ima izvajalec v hrambi, je treba na zahtevo naročnika vrniti. Izvajalec ne sme zadržati knjigovodskih listin, poslovnih knjig in poročil naročnika, če ta zamuja s plačilom za opravljene storitve, razen v primeru, ko je v pogodbi z naročnikom določeno drugače.

Vse listine, poslovne knjige in poročila naročnika, ki jih hrani izvajalec in niso več v uporabi ter jih ni potrebno arhivirati, mora izvajalec pretvoriti v neberljivo obliko. Neuporabne elektronsko shranjene listine, poslovne knjige in poročila se izbrišejo s pomnilnega medija. Če izvajalec pomnilne medije zavrže, proda ali na drug način odtuji, je potrebno dokumentacijo naročnika zavarovati na način, da jih z običajnimi bralnimi postopki ni mogoče prebrati.

3.2 Neračunovodske storitve

Izvajalec na osnovi pogodbe lahko za naročnika izvaja tudi neračunovodske storitve. Potrebno je poudariti, da so storitve plačilnega prometa brez naloga odgovorne osebe naročnika, vodenja blagajniškega poslovanja, obračuna potnih nalogov, uvedbe in izvajanja letnih popisov, revizije izkazov za naročnika računovodskih storitev, vodenja davčne politike naročnika in sprejemanja poslovodnih odločitev v nasprotju z računovodskimi in organizacijskimi načeli celotnega poslovnega procesa.

Izvajalec lahko izvaja storitve obračuna plač in drugih osebnih prejemkov, fakturiranja, izterjave plačil in obračuna zamudnih obresti, če naročnik vzpostavi nadzor nad izvajanjem teh storitev, ki ni organiziran v okviru izvajalca.

Izvajalec lahko naročniku svetuje pri organiziranju računovodstva in izvajanju računovodenja. Pri tem mora upoštevati Kodeks računovodskih načel, SRS, MRS/MRSP in druge predpise.

4 Kadri

4.1 Struktura

Izvajalec mora imeti zaposleno vsaj eno osebo:

  • z opravljenim izpitom po programu ZRS za pridobitev naziva Strokovni vodja računovodskega servisa ali
  • s pridobljenim potrdilom GZS po Programu usposabljanja za vodenje računovodskih servisov ali
  • s strokovnim nazivom preizkušeni računovodja oziroma računovodja, pridobljenim pri Slovenskem inštitutu za revizijo, ali
  • z opravljenim izpitom v skladu s programom ACCA.

Izvajalec mora, glede na obseg pogodbeno dogovorjenega dela z naročniki, imeti zaposlenih zadostno število strokovnih kadrov, da bo lahko pravočasno in odgovorno izvedel naročene storitve.

Izvajalec, ki ima več kot štiri zaposlene, mora imeti ustrezen akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. V okviru sistemizacije je potrebno opredeliti delovna mesta knjigovodje, če se opravljajo knjigovodske storitve, in računovodje, če se opravljajo storitve računovodskega predračunavanja, proučevanja in nadziranja. Tudi za druge računovodske storitve je potrebno oblikovati ustrezna delovna mesta, kot so obračunovalec plač in podobna delovna mesta.

4.2 Izobraževanje

Izvajalec mora zaposlenim zagotavljati permanentno izobraževanje ter tako nenehno skrbeti za primeren nivo tistih strokovnih znanj, ki so nujno potrebna za uspešno in učinkovito opravljanje dogovorjenih storitev. Skrbno mora izbirati visoko strokovne in kvalitetne izobraževalne organizacije, ki lahko zagotovijo ustrezna znanja kadrom.

4.3 Pogodbena razmerja

Izvajalec mora s svojimi zaposlenimi in drugimi strokovnimi osebami, ki jih potrebuje pri opravljanju svoje dejavnosti, imeti sklenjene ustrezne pisne pogodbe, kjer so jasno in nedvoumno opredeljene obveznosti in pravice, ki nastajajo pri opravljanju posameznega dela.

Z vidika zaščite naročnika in občutljivosti podatkov, s katerimi upravlja izvajalec, mora pogodba, sklenjena z zaposlenimi in drugimi strokovnimi osebami, vsebovati določila o varovanju osebnih podatkov, varovanju poslovne skrivnosti in o davčni tajnosti.

Pogodbe morajo biti sklenjene v skladu z veljavnimi predpisi. Priporoča se sklepanje pogodbenega razmerja za daljše časovno obdobje.

4.4 Zunanji sodelavci

Zunanji sodelavci so osebe, ki v obliki podjemne ali druge poslovne pogodbe izvajajo delo pri izvajalcu. Drugi sodelavci pri izvajalcu morajo biti ustrezno usposobljeni za izvajanje računovodskih in drugih storitev.

5 Delovno okolje

5.1 Informacijska tehnologija

Izvajalec mora imeti vso informacijsko tehnologijo licencirano, v kolikor se takšna licenca zahteva. Hkrati mora uporabljati takšne informacijske sisteme, katerih nabava ali najem sta zakoniti.

Izvajalec mora uporabljati takšen informacijski sistem, ki v vsakem trenutku omogoča vpogled v poslovne knjige. Priporoča se, da izvajalec pri svojem delu uporablja tak informacijski sistem, da ima naročnik možnost neposrednega vpogleda v svoje podatke. Hkrati je priporočljivo, da pri vsakodnevnem delu uporablja sodobne informacijske rešitve, ki omogočajo čim hitrejši vnos podatkov, temelječ na sistemu enkratnega vnosa informacije.

Informacijski sistem mora omogočati branje, vnos in kreiranje e-računa v skladu s predpisanimi standardi. Hkrati mora informacijski sistem omogočati kreiranje takšnih izpisov, ki se jih lahko izvozi v razne druge formate, kot npr. excel, pdf, xml ipd.

Izvajalec mora zagotoviti, da je v vsakem trenutku možen vpogled in izpis poslovnih knjig do 10 let nazaj. Iz tega izhaja, da morajo biti pomnilni diski dovolj zmogljivi, ustrezno zavarovani in zaščiteni pred vdorom nepooblaščenih oseb. Izvajalec mora zagotoviti dnevno arhiviranje podatkovnih baz.

Izvajalec mora zagotoviti tudi ustrezen protivirusni sistem, ki preprečuje okvaro podatkov na pomnilniških diskih. Protivirusni sistem mora biti stalno posodobljen.

V kolikor izvajalec uporablja sistem rešitve računalništva v oblaku, mora imeti s ponudnikom tovrstnih rešitev sklenjeno pogodbo, ki med drugim opredeljuje način in sistem varovanja podatkov ter omogočanja ponovnih izpisov kadarkoli za 10 let nazaj. Za varovanje naročnikovih podatkov v oblaku je odgovoren izvajalec.

V kolikor izvajalec za opravljanje storitev uporablja informacijski sistem naročnika, je za varovanje podatkov odgovoren naročnik.

Priporoča se, da ima izvajalec bodisi notranjega pooblaščenca ali zunanjega pogodbenega izvajalca, ki skrbi za pravilnost delovanja celotne informacijske tehnologije.

5.2 Prostori

Delovni prostori, v katerih se izvaja delovni proces, morajo ustrezati zakonskim zahtevam, ki jih opredeljujejo tovrstni tehnični standardi. Izvajalec je dolžan imeti Izjavo o varnosti na delovnem mestu, iz katere izhaja, da so prostori dovolj svetli, zavarovani pred hrupom in ustrezno ogrevani. Hkrati morajo biti delovni prostori ustrezno prezračevani.

Prav tako mora izvajalec zagotoviti naslednje varnostne ukrepe:

  • protivlomna zaščita,
  • protipožarna zaščita in
  • hramba določenih predmetov v trezorju.

Izvajalec sam presodi na kakšen način bo zagotavljal te ukrepe, vsekakor pa mora preprečiti prosto gibanje nepooblaščenih oseb, predvsem zaradi varovanja podatkov, ki so mu bili zaupani v obdelavo s strani naročnika.

Prav tako mora zagotoviti ustrezne protipožarne ukrepe, ki onemogočajo, da bi dokumentacija in podatki v celoti zgoreli oz. bili uničeni.

5.3 Oprema prostorov

Oprema poslovnih prostorov mora zagotavljati, da so delovna mesta ustrezno ergonomsko oblikovana. Pri tem je pomembna pravilna izbira stola, ustrezna višina in površina delovne mize, primerni ekrani in druga oprema.

Izvajalec mora tudi poskrbeti, da so določeni predmeti, kot npr. osebni certifikati zaposlenih, gesla za dostop do programske opreme, gesla za dostop do programov, ki izvajajo plačilni promet ipd., ustrezno zaščitena pred krajo. Med ustrezno zaščito se šteje trezor, posebna kovinska omara, ki je zaklenjena ali pa se tovrstni predmeti hranijo na drugi lokaciji, kjer so prav tako ustrezno varovani.

6 Naročniki

6.1 Oblikovanje cen

Izvajalec oblikuje cene za svoje storitve na osnovi izračuna lastne cene. Izvajalec računovodskih storitev ne sme ponujati pod svojo lastno ceno.

Izvajalec izdela svoj cenik, ki mora biti naročnikom vedno dostopen in ob sklenitvi pogodbe tudi predložen.

Če so stroški storitev zaradi posebnih okoliščin v zvezi z opravljenimi storitvami bistveno višji, kot je bilo pričakovano, mora izvajalec o tem naročnika seznaniti in zagotoviti pojasnila.

6.2 Ponudba storitev

Izvajalec na osnovi ocene svojih zmogljivosti sestavi ponudbo storitev, ki jih lahko kakovostno opravi. Izvajalec se zaveže, da naročnika ne bo zavajal z naborom storitev, ki jih ne more pravočasno in kvalitetno opraviti.

Izvajalec je v primeru, da naročnikova naloga presega njegove zmožnosti, dolžan naročnika o tem nemudoma obvestiti. V primeru, da izvajalec ob izvajanju takih nalog potrebuje zunanje sodelavce, mora z naročnikom skleniti dodaten dogovor.

6.3 Zavarovanje poklicne odgovornosti

Izvajalec nenehno spremlja potencialne nevarnosti pri svojem poslovanju. Med te spadajo napake pri izvajanju storitev, uničenje podatkov in dokumentov zaradi višje sile, nesreče pri delu, ipd. V kolikor izvajalec opravlja plačilni promet za naročnika, je smiselno zavarovalno kritje razširiti in vključiti še kritje potencialne poneverbe.

Spremljanje potencialnih nevarnosti je pomembno zato, da izvajalec naročniku niti posredno niti neposredno ne povzroči gospodarske škode. V zvezi s tem sta zavarovanje poklicne odgovornosti in nezgodno zavarovanje naročniku pomembni zagotovili skrbnosti izvajalca.

6.4 Sklepanje pogodbenega razmerja

Pogodba o računovodskih storitvah mora natančno opredeliti računovodske storitve, ki jih bo izvajalec opravljal. Priporoča se, da so minimalne zahteve tiste, ki so v skladu s Tipsko pogodbo ZRS oz. z veljavnim Obligacijskim zakonikom.

Če naročnik in izvajalec sklepata dogovor o daljšem poslovnem sodelovanju, se priporoča, da je pogodba sklenjena v pisni obliki. Za enkratna naročila in storitve velja, da ima ustni dogovor status pogodbe.

6.5 Prekinitev pogodbenega razmerja

Ob prekinitvi pogodbena razmerja se izvajalec in naročnik zavežeta, da bosta dosledno spoštovala člene pogodbe o računovodskih storitvah in tako omogočila nemoten prehod naročnika k drugemu izvajalcu.

Izvajalec ob primopredaji poslovne dokumentacije upošteva Pravilnik o primopredaji, ki ga je izdala ZRS in člene Tipske pogodbe, ki se nanašajo na prekinitev pogodbenega razmerja.

7 Uporaba

7.1 Datum sprejetja in začetek uporabe

Ta standard je sprejela ZRS na svoji 37. seji dne 07.10.2014 in stopi v veljavo s 1. januarjem 2015.

8 Potrdilo o skladnosti

Potrdilo o skladnosti izvajalca računovodskih storitev z določili standarda izda ZRS po prejemu izpolnjene izjave, ki je sestavni del Standarda. Potrdilo velja samo za izvajanje računovodskih storitev na področju Republike Slovenije.

V primeru, da izvajalec računovodskih storitev krši ali ne izpolnjuje določil standarda, lahko ZRS izdano potrdilo prekliče.

O preklicu odloča strokovna komisija, ki jo imenuje Upravni odbor ZRS.

Seznam izdanih in veljavnih potrdil o skladnosti vodi in na svoji spletni strani objavlja ZRS.

UO ZRS določi višino nadomestila za izdajo potrdila o skladnosti.

 

Standard izvajalcev računovodskih storitev (pdf)


Avtor: Zbornica računovodskih servisov
Pripeti dokumenti

Vprašanja in odgovori v zvezi z uporabo vezanih knjig računov


Vprašanja in odgovori v zvezi z uporabo vezanih knjig računov so na spletni strani FURS objavljena tukaj.

Opozarjamo: 

  • Word oziroma Excel (brez dodatnega programiranja) ne omogočata izdajo računa v skladu z 38. členom ZDavP-2.
  • Plačila z gotovino so plačila z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom ter drugimi podobnimi načini plačila.

Sprejet je tudi Pravilnik o vsebini, obliki in načinu potrjevanja vezane knjige računov (Uradni list RS, št. 2/2015), ki predpisuje obliko in format vezane knjige računov ter vsebino obrazcev računov, ki jih bo potrebno uporabljati za izdajo računov pri gotovinskem poslovanju od vključno 31. januarja 2015 dalje, kadar zavezanec prejme plačilo v gotovini in ne izda računa z uporabo računalniškega programa oziroma elektronske naprave, ki izpolnjuje pogoje iz 38. člena Zakona o davčnem postopku.


Avtor: Zbornica računovodskih servisov

lock

Zaklenjena vsebina

Vsebine in dodatne informacije so dostopne samo članom oz registriranim uporabnikom.

Za ogled vsebine se prijavite (prijavno okno je da dnu te strani).

Posvet ZRS z NLB: Pogled banke na ocenjevanje tveganj pri odobravanju naložb, Ljubljana, 21. 4. 2014


Zbornica računovodskih servisov
za člane ZRS
organizira brezplačen posvet
 Pogled banke na ocenjevanje tveganj pri odobravanju naložb
v torek, 21. aprila 2015, od 9.00 do 12.30 ure
v dvorani C, 1. nadstropje, Dimičeva 13, Ljubljana 

Predavanje je navdušilo udeležence Kongresa izvajalcev računovodskih storitev lansko leto. Na željo članov ZRS organiziramo posvet v trajanju 4 šolskih ur, da bo čas tudi za vprašanja.

Vsebina:

Pogled banke na kreditno tveganje je sestavljen iz več dejavnikov oz. faz pregleda. Kratko predstavljamo pomembne elemente faze odločanja, s poudarkom na finančni analizi.

Faze odločanja:

  • Odnos banke do dejavnosti, ki jo stranka opravlja
  • Odnos banke do lastniške in upravljavske strukture
  • Finančna slika preteklega poslovanja s poudarkom na generiranju denarnega toka s poudarkom na obratnem kapitalu.

Predavateljica:
Nataša Simčič, NLB d.d., vodja oddelka za kreditne analize srednje velikih in malih komitentov.

Posvet je namenjen in brezplačen za člane ZRS.

Prijave in odjave:
Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oz. do 17. 4. 2015.

Po Pravilniku o priznavanju dodatnega izobraževanja se za udeležbo na posvetu prizna 2 točki.

Informacije:
Zbornica računovodskih servisov
Tel.: 01/5898 316
e-pošta: zrs@gzs.si


Avtor: Zbornica računovodskih servisov
Pripeti dokumenti

lock

Zaklenjena vsebina

Vsebine in dodatne informacije so dostopne samo članom oz registriranim uporabnikom.

Za ogled vsebine se prijavite (prijavno okno je da dnu te strani).

Publikacija Absentizem in prezentizem v dejavnosti računovodskih servisov v Sloveniji


Pred vami je druga brošura, ki smo jo pripravili v Zbornici računovodskih servisov v okviru projekta Promocija zdravja na delovnem mestu v računovodskih servisih. Z brošuro, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Alenko Planinc Rozman iz podjetja plAnincA d.o.o., želimo spodbuditi vodje in zaposlene v računovodskih servisih k skrbi za zdravje na delovnem mestu in uvajanju sprememb.

Dejstvo je, da so posledice gospodarske krize v Sloveniji zajele tudi dejavnost računovodskih servisov. Pritisk na zniževanje cen, zasičenost trga in finančno nedisciplino so najprej in v največji meri občutili zaposleni.

Da bi ugotovili, kakšna je učinkovitost dela zaposlenih v teh razmerah, smo izvedli raziskavo med računovodskimi servisi. Pri tem smo bili posebej pozorni na absentizem in prezentizem na delovnem mestu. Prezentizem pomeni prisotnost na delovnem mestu kljub bolezni ali slabemu počutju, zaradi katerih zaposleni ne morejo biti v celoti učinkoviti in svojega dela brezhibno opravljati.

Čeprav bi pričakovali, da je prav odsotnost zaposlenega z delovnega mesta tista, ki prinaša podjetju izgubo, raziskave kažejo, da prezentizem podjetju ustvarja 1,5-krat večje stroške. Razlog za to je v zmanjšani učinkovitosti zaposlenega. Zaposleni je sicer prisoten, a hkrati tudi odsoten z delovnega mesta. Zato strokovnjaki pravijo, da ima prisotnost na delu dva obraza, tudi negativnega, in poudarjajo, da prezentizem na dolgi rok povzroča absentizem.

Naloga vseh nas je, da ustvarimo stimulativno delovno okolje, v katerem bodo zaposleni znali prepoznati prezentizem in se mu tudi izogibali. Rešitev za to je enostavna – delovati moramo preventivno. Za podjetje je to globoka sprememba, ki zahteva veliko napora in vztrajnosti. Vendar se povrne. Sprememba v miselnosti podjetja, oblikovanje dobrih medsebojnih odnosov s sodelavci ter vzpostavitev organizacijske kulture, v kateri bo zdravje zaposlenega največja vrednota, je najboljša dolgoročna naložba, za katero se lahko odločimo.

Besedilo brošure je v pdf datoteki na voljo tukaj.

 

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije..


Avtor: Zbornica računovodskih servisov
Pripeti dokumenti

Izlet ZRS: Salzburg in Orlovo gnezdo, 29.-30. maj 2015 - odhod zagotovljen


Zaradi velikega zanimanja, polnimo že 2. avtobus!


Za člane Zbornice računovodskih servisov


Vabimo vas na
izlet članov ZRS

v Salzburg in Orlovo gnezdo
petek in sobota, 29.-30. maj 2014

   
Orlovo gnezdo

Program:

1. dan CELJE – LJUBLJANA – BERCHTESGADEN – SALZBURG
Izpred dvorane Zlatorog v Celju se bomo na pot odpravili že ob 4. uri zjutraj. Udeležence ekskurzije bomo pobirali še v Ljubljani in po potrebi še kje ob poti do mejnega prehoda Karavanke. Sledi udobna nočno-jutranja vožnja mimo Salzburga in čez mejo na Bavarsko, točneje v DEŽELO BERCHTESGADEN, kot ji pravijo Bavarci. Najprej se bomo ustavili za ogled žganjekuhe encijana, seveda pa ne bo ostalo samo pri ogledu, imeli bomo priložnost tudi kaj pokusiti in kupiti, kajti čaka nas vzpon do Orlovega gnezda na višini 1.834m. Restavracija na tem mestu je bila postavljena v čast 50. letnici Adolfa HITLERJA, ki se je tam tudi nekajkrat mudil. Kljubovala je zavesniškemu bombardiranju prav tako pa jo je deželni glavar zaščitil pred miniranjem, a bolj kot restavracija je morebiti zanimiva pot do tja. Gradnja strme in precej ovinkaste ceste je trajala samo 13 mesecev a je potrebno vedeti, da je praktično v celoti vklesana v skalni masiv Kehlsteina. V primeru lepega vremena se bomo v restavraciji ali okoli nje zadržali malo dlje, sicer pa se s posebnim avtobusom ob dogovorjeni uri vrnemo v dolino. Naš naslednji postanek bo namenjen sprehodu do KÖNIGSSEE-ja, odkoder se ponuja lep razgled na najstarejšo gorsko verigo z 2.713 m visokim WATZMANN-om. Videla se bo tudi znamenita bob proga, kjer je že prenekatero moštvo izkusilo pasti tega športa in te proge. Nekaj prostega čas za kakšno priložnostno fotografijo ob obali jezera. Sledi spust v skrivnostno podzemlje rudnika soli Berchtesgaden. Obisk rudnika je potovanje skozi čas, ko so še sol imenovali "Belo zlato". Oblekli se bomo v zaščitna oblačila, prisluhnili "knapu" in … Verjemite, zabavno bo. Po obisku rudnika sledi vožnja do našega hotela v Salzburgu. Po namestitvi bo nekaj prostega časa za osvežitev, nakar se bomo odpravili do naše restavracije, kjer nas čaka večerja. Po večerji pa boste tisti najpogumnejši morebiti obiskali še kakšno pivnico ali pa se kako drugače še kje pomudili v mestu, ostali pa se boste odpravili k počitku.


Rudnik soli

2. dan SALZBURG – LJUBLJANA – CELJE
Po zajtrku bomo pričeli z ogledom mesta ob Salici. Sprehod mimo MOZARTOVEGA SPOMENIKA in največjega BAROČNEGA VODNJAKA v Srednji Evropi do REZIDENCE, po katerih so se nekoč sprehajali in iz katerih so »vladali« salzburški nadškofi. Škofi so sem vabili svoje goste na koncerte na katerih je dokaj redno nastopal tudi mladi Mozart. Nadaljujemo do STOLNICE. Ogledali si bomo notranjost te mogočne cerkve, ki je bila grajena v letih 1130 do 1143 in je bila kasneje pod vodstvom nadškofa Markusa Sittikusa, prezidana v današnjo obliko. Pot nas vodi mimo FRANČIŠKANSKE CERKVE, verjetno najstarejše cerkve v mestu do FESTIVALNIH DVORAN, v katerih se dogajajo slovite salzburške poletne igre. Nadaljujemo mimo KONJSKEGA KOPALIŠČA do "Žitne" ulice, kjer se nahaja tudi MOZARTOVA ROJSTNA HIŠA. Na sprehodu po notranjosti (doplačilo) bomo videli Mozartove rokopise in spominke, originalne portrete družinskih članov, zgodovinske inštrumente in nekaj kosov pohištva iz tistega časa. Nekaj prostega časa. Če nam bo čas dopuščal se lahko odpravimo še na krajši izlet do vasice Oberndorf, kjer je nastala znamenita Sveta noč.

 
Mozartova rojstna hiša


Zaradi velikega zanimanja, polnimo že 2. avtobus!

Cena izleta:
Za Vas smo pripravili ponudbo z bogato vsebino in za primerno ceno vsega 177 EUR po osebi z namestitvijo v dvoposteljnih sobah in minimalni udeležbi vsaj 35 oseb.
Doplačila: 35 EUR za enoposteljno sobo.
Ob prijavi je potrebno plačati avans v višini 50,00 EUR.

Cena vključuje:
prevoz s kvalitetnim turističnim avtobusom na omenjenih relacijah, ogled žganjekuhe in pokušina encijana, vstopnina za ogled Orlovega gnezda in rudnika soli, prenočevanje v hotelu Mercure Salzburg City 4* ali hotel IBIS Salzburg Nord 4*, večerja v restavraciji, vsi zunanji ogledi po programu, parkirnine, cestnine, DDV, organizacija in vodenje potovanja.

Avtobusni prevoz: avtobus bo udeležence lahko pobral v Celju, v Ljubljani in na poti do Karavank.

Račun boste prejeli od turistične agencije: 
Atlantis d.o.o., Kidričeva ulica 29, 3250 Rogaška Slatina
Tel.: 03/8191 592
e-pošta: info@atlantis-rs.si


Prijave
sprejemamo z elektronsko prijavnico v nadaljevanju te strani ali z izpolnjeno prijavnico v priponkiRok za prijave je 15.3.2015. Ob prijavi je potrebno plačati avans v višini 50,00 EUR.

 V primeru dežja izlet ne odpade!

Pričakujemo vas in veseli vas bomo!

Polonca Podgoršek
direktorica ZRS

Aleksander Štefanac
predsednik ZRS

 


Avtor: Zbornica računovodskih servisov
Pripeti dokumenti

Učinkovite priprave na izpit za pridobitev naziva »Strokovni vodja računovodskega servisa« s pomočjo spletne aplikacije, 2015


Za vas smo izbrali nov inovativen način izvedbe priprav z uporabo sodobnega orodja Jollydeck. JollyDeck je učna spletna aplikacija, ki omogoča učinkovito izobraževanje v kratkem časovnem obdobju. Udeleženec je z učno vsebino seznanjen večkrat na različne načine (vprašanja z odgovori prav/narobe in a-b-c-d). Izobraževalni proces je za udeležence tako poučen kot zabaven (odzivi kažejo na več kot 90 % zadovoljstvo uporabnikov). Platformo je razvilo slovensko start-up podjetje v podjetniškem pospeševalniku Wayra v Londonu.

V ZRS vam v letu 2015 nudi štirikrat možnost, da utrdite znanje o računovodstvu, davkih, pravnih vidikih gospodarskega in finančnega poslovanja ter organizaciji in vodenju računovodskega servisa s pomočjo učne aplikacije.

Priprave obsegajo več kot 200 strokovnih vprašanj. Učenje z aplikacijo predstavlja odlično pripravo na strokovni izpit za vodjo računovodskega servisa. Razpisane izpitne roke si lahko ogledate tukaj.

Spletna aplikacija bo v 8-dnevnem obdobju na voljo 24 ur na dan, zato lahko preverjate svoje znanje v izbranem terminu kadarkoli in kjerkoli, ne glede na to, kje je sedež vašega podjetja. Učenje lahko tako prilagodite svojim delovnim obveznostim. Aplikacija omogoča tudi primerjavo osvojenega znanja z drugimi uporabniki programa.

V aplikacijo se prijavite anonimno, z vzdevkom. Prijavljeni prejmejo navodila za uporabo aplikacije po elektronski pošti.

Uporaba aplikacije je na voljo po posebej ugodni ceni 65,00 EUR + DDV.

Učenje s pomočjo spletne aplikacije bo potekalo v naslednji obdobjih BONUS brezplačen vikend dostop za ponavljanje: Izpitni rok:
15.-22. 05. 2015 23.-24. 05. 2015 25. 05. 2015
12.-19.06.2015 20.-21. 06. 2015 22. 06. 2015
11.-18.09.2015 19.-20. 09. 2015 21. 09. 2015
13.-20.11.2015 21.-22. 11. 2015 23. 11. 2015

Rok za prijavo za priprave in izpit je vsaj 8 dni pred pričetkom priprav.


Nagrade udeležencem priprav:

  • Uporabnika z najboljšim rezultatom v učni aplikaciji (do vključno zadnjega dne učenja do 24:00 ure) bomo nagradili z brezplačnim opravljanjem izpita za pridobitev naziva strokovni vodja računovodskega servisa na prvem naslendjem izpitnem roku.
  • Vsak dan bomo razdelili tudi manjše nagrade za najboljšega tekmovalca dneva.


Prijave in odjave
 sprejemamo do zapolnitve mest:

Skrajni rok za morebitno pisno odpoved je vsaj 5 dni pred pričetkom učenja v spletni učni aplikaiji.

Preizkusite svoje znanje z uporabo sodobnih e-orodij in se hkrati potegujte za lepe nagrade!


Avtor: Zbornica računovodskih servisov
Pripeti dokumenti

Izpit za pridobitev naziva »Strokovni vodja računovodskega servisa« v letu 2015


Program za pridobitev naziva »strokovni vodja računovodskega servisa« je bil sprejet na seji Upravnega odbora ZRS dne 7.5.2014.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja

Izpit po programu za pridobitev naziva »strokovni vodja računovodskega servisa« se opravlja pisno, z uporaba računalniškega programa e-testing na sedežu Zbornice računovodskih servisov (ZRS).

Izpit poteka v dveh delih v skupnem trajanju 210 minut z enim 10 minutnim odmorom.

  • I. del preverja teoretično znanje iz štirih tematskih sklopov v trajanju 60 minut. Vprašanja vsebujejo odgovore po sistemu a-b-c-d (možen en odgovor).
  • II. del izpita preverja praktično znanje v trajanju 150 minut. Kandidat prejme podatke o poslovanju namišljene družbe v excelu in jih zavede v poslovne knjige. Sledi vnos odgovorov na vprašanja v aplikacijo e-testing v povezavi z opravljeno praktično nalogo. Na koncu je dodanih še nekaj kratkih praktičnih vprašanj.

Kandidat mora za uspešno opravljen izpit zbrati najmanj 60% vseh možnih točk iz petih tematskih sklopov skupaj in najmanj 50% iz vsakega posameznega sklopa.

Kandidat se seznani s tehniko opravljanja izpita neposredno pred opravljanjem izpita.

V primeru reklamacij in pritožb v zvezi z opravljanjem izpita ali rezultati izpita UO ZRS imenuje posebno neodvisno komisijo za pritožbe, sestavljeno iz strokovnjakov s področja računovodske stroke.


Pogoji za pristop k izpitu

Kandidat, ki želi opravljati izpit, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • ustrezna izobrazba
  • ustrezne delovne izkušnje

Obvezne priloge ob prijavi:

  • overjena kopija diplome za dokazilo višješolske izobrazbe (kopijo lahko overi tudi delodajalec z žigom in podpisom odgovorne osebe ter pripisom: Kopija je enaka originalu.)
  • ustrezne delovne izkušnje
    (šteje se najmanj deset let delovnih izkušenj na področju vodstvenih del v računovodstvu ali najmanj deset let delovnih izkušenj na področju računovodstva)

    ali

  • overjena kopija diplome za dokazilo visoke strokovne ali univerzitetne izobrazbe (kopijo lahko overi tudi delodajalec z žigom in podpisom odgovorne osebe ter pripisom: Kopija je enaka originalu.)
  • ustrezne delovne izkušnje 
    (šteje se najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju vodstvenih del v računovodstvu ali najmanj pet let delovnih izkušenj na področju računovodstva)


Potrdilo - certifikat o pridobljenem nazivu »Strokovni vodja računovodskega servisa«

Zbornica računovodskih servisov izda kandidatu, ki uspešno opravi izpit certifikat, s katerim mu podeli naziv »strokovni vodja računovodskega servisa«.

S certifikatom dokazujete:
- svoje znanje in kompetence
- usposobljenost strankam in delodajalcu
- zavezanost k zadovoljstvu strank
- nudite lahko storitve z višjo dodano vrednostjo
- v kombinaciji z letnim dokazovanjem dodatnega izobraževanja in zavarovanjem poklicne odgovornosti dobite možnost za vpis v Katalog računovodskih servisov


Cena izpita: 195
,00 EUR (+ 22% DDV)

Izpit bo potekal v naslednjih izpitnih rokih:

  • 25. 05. 2015
  • 22. 06. 2015
  • 21. 09. 2015
  • 23. 11. 2015

Prijave na izpit sprejemamo vsaj 14 dni pred opravljanjem izpita oziroma do zasedbe mest.

Kandidati pošljejo prijavnico v prilogi (na predpisanem obrazcu) in obvezne priloge na naslov:
GZS - Zbornica računovodskih servisov
Dimičeva 13, 1504 Ljubljana

Na podlagi prijave na izpit bodo kandidati obveščeni o izpolnjevanju pogojev za opravljanje izpita, pogojih plačila ter času in kraju izvedbe izpita.

Pred izpitom bodo potekale Učinkovite priprave na izpit za pridobitev naziva »Strokovni vodja računovodskega servisa« s pomočjo spletne aplikacije. Več tukaj.

Dodatne informacije:
Zbornica računovodskih servisov
Tel.: 01/5898 316
e-pošta: zrs@gzs.si


Avtor: Zbornica računovodskih servisov
Pripeti dokumenti

Priporočila za sistematično izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu za zaposlene v računovodskih servisih v Sloveniji


Pogosto slišimo, da je zdravje naša največja dobrina. Zdi se nam nekaj samoumevnega, vendar se na žalost prave vrednosti zdravja običajno zavemo šele, ko nastopijo bolečina, poškodba ali celo bolezen. Čeprav je v medijih, na spletu, v številnih knjigah in priročnikih na voljo nešteto nasvetov, kako si pomagati za bolj zdrav način življenja, in čeprav zaposlene k temu spodbujajo tudi odgovorni delodajalci, je resnica ena sama: v prvi vrsti smo za naše zdravje odgovorni sami.

Pri tem so nemalokrat za vzpostavitev dobrega počutja potrebni le drobni koraki. V Zbornici računovodskih servisov smo ob finančni podpori ZZZS pripravili pričujočo brošuro, s katero želimo zaposlenim v računovodskih servisih pomagati, da te korake tudi uresničijo.

Narava računovodskega poklica zahteva veliko sedečega dela za računalnikom in povzroča veliko stresa, do katerega prihaja predvsem zaradi skrbi za pravočasno oddajanje obračunov in poročil v zakonsko predpisanih rokih, zaradi nenehnega spreminjanja zakonodaje in tudi zaradi dela s strankami. Za računovodske servise je bolj značilen prezentizem (prisotnost na delovnem mestu kljub bolezni ali slabemu počutju, neizkoriščenost dopusta) kot absentizem (odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb ali drugih zdravstvenih razlogov). Tudi zato se je Zbornica računovodskih servisov odločila sodelovati v projektu promocije zdravja na delovnem mestu. Del širših aktivnosti v zvezi s tem je brošura, ki je pred vami.

Želimo si, da bo zaposlene in delodajalce brošura spodbudila, da postane skrb za zdravje in dobro počutje na delovnem mestu ustaljena, običajna in vsakdanja praksa. Gre za najboljšo naložbo, ki se bo obrestovala tako na delovnem mestu kot tudi zasebno.

Besedilo brošure je v pdf datoteki na voljo tukaj.

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije..


Avtor: Zbornica računovodskih servisov