Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po nujnem postopku.

Od 23.4.2020 je omogočena oddaja obrazca REK-1 za vrsti dohodka: 1002 Plača za delo v času epidemije in 1004 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije.

Za dogodek tedna je poskrbel Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je kot ena največjih svetovnih institucij na področju ocenjevanja gospodarski rasti nakazal na najglobljo recesijo, ki v 2020 čaka svet po letu 1929. Tehnično gledano bi se recesiji lahko celo izognili, če bo padec BDP prisoten le v 2. četrtletju, vsebinsko gledano pa verjetno ne, ker bo učinek na dvig brezposelnosti kljub številnim vladnim ukrepom prisoten.

Od ponedeljka 20. 4. 2020 mora imeti delavec na MMP Metlika/Jurovski Brod pri sebi potrdilo delodajalca o zaposlitvi pri njemu in naslov podjetja. Hrvaška policija bo dala delavcu navodila ob prehodu meje. V dokumentu Zdravstveni nadzor je v točki 1.5. Prekogranični radnici zapisan postopek.

V predlogu #PKP2, ki ga Vlada RS ravnokar obravnava na Brdu pri Kranju, so številne pomanjkljivosti, ki bodo podjetjem otežili koriščenje ponujenih ukrepov. Pogoji za koriščenje ukrepov so zahtevnejši in slabši kot v primerljivih državah.

Na podlagi določb 56. člena ZIUZEOP se nadomestila plač med začasno nezmožnostjo za delo zaradi bolezni, poškodbe izven dela, poškodbe po tretji osebi izven dela, poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ki so sicer bremenila delodajalce zasebnega sektorja in samostojne zavezance (za prvih 30 delovnih dni) od vključno 11.4.2020 do 31.5.2020 obračunajo v breme ZZZS.

GZS in predstavniki slovenskih izvoznikov so danes predsedniku Vlade RS Janezu Janši poslali poziv za spremembo zakonskih pogojev za uveljavitev pomoči iz prvega paketa interventne zakonodaje #PKP1. Po oceni GZS več kot 80 % največjih slovenskih izvoznikov ne bo upravičenih do koriščenja ukrepov, povezanih s povračilom stroškov dela za zaposlene, ki čakajo na delo. Poziv vladi je podpisalo 44 največjih slovenskih izvoznikov.

Tudi po uveljavitvi Zakona o intervencijskih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ostaja veliko dilem. Veliko vprašanj še nima enoznačnega odgovora. Kdo je upravičen do uveljavljanja nadomestil pri zavodu, kakšen je postopek uveljavljanja pravic, kako je z obračunom in izplačilom pravic po zakonu …

Zavod RS za zaposlovanje obvešča, da je bila dosedanja vloga za uveljavljanje povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo iz poslovnih razlogov z dnem 7.4.2020 umaknjena s portala za delodajalce. V skladu z novo, ugodnejšo zakonodajo, na Zavodu RS Slovenije pripravljajo novo vlogo, ki jo bo možno oddati na portalu ob uveljavitvi novega MEGA zakona (ZIUZEOP). Vse že sprejete vloge bo Zavod upošteval in jih ne bo potrebno na novo vlagati.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) za delodajalce določa tudi ukrepe v zvezi z delom in plačevanjem prispevkov za socialno varnost. Za izvedbo teh ukrepov pa so predvidene tudi spremembe pri predlaganju REK obrazcev, ki so prikazane v spodnji preglednici. Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.