 |
Boštjan Gorjup, predsednik GZS
Za večjo zaposlenost generacije 55+
Kakovostno podaljševanje delovne aktivnosti starejše generacije je odgovor na demografske trende Evrope in Slovenije. Kljub rasti stopnje delovne aktivnosti po 55. letu starosti Slovenija ostaja z 42,7% med najnižjimi v Evropi. Gospodarstvo sledi izzivom, da s celovitim pristopom k prilagajanju delovnih mest za starejše omogoči njihovo večjo zaposlenost. |
 |
mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Prihodnost trga dela v starajoči družbi
Naše poslanstvo je v predvidevanju prihodnosti do mere, ki omogoča sprejemanje učinkovitih rešitev. Pri tem moramo upoštevati tako demografske kot tehnološke spremembe in ves čas imeti v mislih, da bo imela generacija 55 + odločilno vlogo pri oblikovanju našega skupnega okolja. |
 |
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
Razvojna naravnanost gospodarstva in kakovostni pogoji dela za generacijo 55+ |
 |
Bojan Ivanc, vodja Analitike GZS
Demografija in gospodarstvo Slovenije
Pričakovano trajanje življenja se povečuje, ena od številčnejših generacij – »baby boom« se upokojuje. Daljša delovna aktivnost, hitrejši vstop na trg dela, odprtje trga dela za tuje državljane in spodbuda domači rodnosti so nekateri kratkoročni in dolgoročni ukrepi, s katerimi lahko zajezimo znižanje našega gospodarskega pomena, saj je BDP povezan tako z produktivnostjo kot razpoložljivim kadrovskim bazenom. |
 |
mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS
Projekt 55+ kot del partnerstva za razvoj
S podpisom Razvojnega partnerstva treh generacij je GZS, ob zastavljenih ciljih do leta 2025 povečati stopnjo delovne aktivnosti starejših zaposlenih na vsaj 50 % ter dostopnosti do izobraževanja in usposabljanja za starejše zaposlene na vsaj 10%, izpostavila izzive ustvarjanja pogojev podaljševanja obdobja dela za gospodarstvo in za posameznika. |
 |
Sonja Špoljarič, predsednica Strateškega sveta za kadre, izobraževanje in trg dela na GZS
Posebej izpostavljamo problematiko nizkega deleža aktivnih v starostni skupini 55-64 let, ki je v Sloveniji med najnižjimi v Evropski uniji, ter prevladujoč trend upokojevanja ob izpolnitvi prvega pogoja za upokojitev.
Potrebno je spremeniti tudi zakonodajo, da bodo delodajalci bolj motivirani za zaposlovanje starejših, starejši bolj motivirani za to, da ostanejo v zaposlitvi. |
 |
Marijan Papež, generalni direktor, ZPIZ
Zakonodajna ureditev spodbud za podaljševanje delovne aktivnosti
Pogoji upokojevanja in podaljševanja delovne aktivnosti se pri nas spreminjajo. Zakonodaja omogoča odložitev upokojitve, kar prinaša višjo pokojnino. Nadaljnje možnosti se nanašajo na izplačilo deleža starostne ali predčasne pokojnine, pa tudi na uveljavitev delne pokojnine. |
 |
prof. dr. Zvone Balantič, u. d. i. s., predstojnik Katedre za inženiring poslovnih in produkcijskih sistemov, UM, FOV
Izboljševanje poslovne učinkovitosti organizacije z aktivnim vključevanjem ergonomije pri starejših zaposlenih
Holistični ergonomski pristop pri ohranjanju delovne aktivnosti starejših zaposlenih. Pomen razumevanja fizioloških in kognitivnih sprememb starajočega se zaposlenega v dobi Industrije 4.0. Identifikacija in nevtralizacija dejavnikov tveganja. |
 |
Rosita Razpotnik, Vodja kadrovske službe, ETI Izlake
Predstavitev pristopa k učinkovitemu upravljanju starejših v koncernu ETI z namenom ostati zavzeti, motivirani, zadovoljni in zdravi. Predstavitev naših dosedanjih aktivnosti, poudarkov ter načrtov za prihodnost. |
 |
Duško Kos, direktor Studio Moderna
Vključevanje vseh generacij
Smo mlad kolektiv in delujemo v hitro se spreminjajoči se panogi, ki jo je digitalizacija zelo zgodaj in zelo spremenila. Pri vseh generacijah razvijamo učljivost - to je drugo ime za prenos izkušenj, za prilagajanje spremembam, za iniciranje, sprožanje sprememb. Rezultata ne bodo generirale deklaracije, pač pa zavestne, fokusirane aktivnosti, vtkane v vse, kar v podjetju počnemo. |
 |
Vili Močenik, vodja varstva zaposlenih in premoženja, Unior, Zreče
Upravljanje starejših zaposlenih
V podjetju Unior imamo začrtano vizijo, kaj želimo na področju upravljanja starejših zaposlenih doseči in v katero smer želimo razvijati ter usmerjati razvoj naših zaposlenih. Ciljno stanje smo oblikovali v skladu s korporacijsko kulturo in odnosom, ki ga želimo zrcaliti v odnosu do naših zaposlenih: našega najdragocenejšega kapitala. |
 |
Larisa Grizilo, glavna direktorica za področje človeških virov in komunikacij, A1 Slovenija d.d. in Vip mobile Srbija d.o.o
Organizacijska kultura kot vir mladosti
Kaj je največ, kar lahko v podjetju dobimo tisti, ki smo že nekoliko starejši? Plača? Ugodnosti za starejše zaposlene? Zdravo delovno okolje? Seveda, vse to. Toda največ, kar v A1 dobim jaz, je kultura, ki me spodbuja, da ostajam mlada po srcu in le redko pomislim na letnico v potnem listu. Več pa v predstavitvi! |
 |
Lidija Jerkič, predsednica ZSSS
Pobuda sindikata: osveščanje za zdravo in aktivno staranje zaposlenih
Sindikati lahko pomembno prispevamo pri osveščanju zaposlenih in delodajalcev za izvajanje ukrepov, ki omogočajo aktivnejšo starost. Starejšim je potrebno omogočiti, da ostanejo dlje v zaposlitvi s premagovanjem strukturnih ovir in omogočanjem ustreznih spodbud, kar ustvarja koristi na sistemski ravni in ravni posameznikov. |
 |
Simona Perčič, dr. med., spec. jav. zdrav., Center za zdravstveno ekologijo, Nacionalni inštitut za javno zdravje
Zdravje starejših zaposlenih
Predstavljamo širši vidik problematike staranja na delavnem mestu, predvsem vzroke in posledice in težave iz zdravstvenega vidika ter pristop NIJZ k promociji zdravja na delavnem mestu. |
 |
Irena Kuntarič Hribar, direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklad Republike Slovenije
Spodbude za upravljanje s starejšimi zaposlenimi in razvoj njihovih kompetenc
Program Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI) je namenjen ozaveščanju delodajalcev in delavcev o negativnih demografskih trendih in potrebnih prilagoditvah nanje, okrepitvi kompetenc in motiviranju starejših zaposlenih za podaljševanje delovne aktivnosti in odpravi negativnih stereotipov. V programu Kompetenčni centri za razvoj kadrov (KOC) podjetja lahko prepoznajo tudi priložnosti za razvoj specifičnih kompetenc starejših zaposlenih ter povezovanja podjetij. |
 |
mag. Edita Krajnović, Mediade, vodja metodologije Zlata nit in izbora Starejšim prijazno podjetje: z leti še vedno ZAvzeti.
Star si, ko se nehaš učiti.
Raziskava Zlata nit pokaže, da osebna rast in razvoj zaposlenih v Sloveniji pade pod povprečje pri 41. letih. Skoraj polovico ljudi delo dolgočasi in v njem ne najdejo izziva. A Slovenci v rokah držimo orodje, da to spremenimo. |
 |
mag. Aleš Dremel, direktor Centra za poslovno usposabljanje
Izobraževanje in delo starejših zaposlenih
Trajnostno ustvarjanje pogojev za učinkovito delo s starejšimi zaposlenimi in uporabne rešitve za podjetja imajo v času hitrega tehnološkega razvoja in velikih medgeneracijskih razkorakov v podjetjih še večji pomen z vidika vseživljenjskega izobraževanja. V ta segment izobraževanj so vključeni mentorski programi in treningi mentorjev v podjetju, usposabljanja za vodje skupin v proizvodnji, učinkovita uporaba ergonomije pri formiranju in razvoju kvalitetnih delovnih mest, kar vse je usmerjeno v dvig kompetenc za starejše zaposlene. |
 |
mag. Aleksandra Gradišnik, vodja projekta 55+ in direktorica GZS Koroške gospodarske zbornice
Sodelovanje za spoštovanje generacije 55+
Uresničevanje ciljev projekta 55+ temelji na motiviranju celotne družbe za večje spoštovanje starejših zaposlenih. GZS je v sodelovanje z gospodarstvom pri celovitem upravljanju s starejšimi zaposlenimi usmerjena v prilagajanje delovnih mest in ustvarjanje pogojev za krepitev kompetenc, pri tem pa ima odločilno vlogo ustvarjanje kulture vrednot za aktivno in zdravo staranje zaposlenih. |