Obveščamo Vas z nekaterimi praktičnimi odgovori na vprašanja, ki bi lahko izhajala na podlagi sprejetega Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F). Gre za interventne ukrepe, ki veljajo do 31. decembra 2023, če ni pri posameznem ukrepu določeno drugače.
Da, samostojno je predviden t.i. FINANČNI INŽENERING, ki je namenjen le odpravi naravnih nesreč. Gre za ukrep posojil in garancij prek SID banke.
Zakon opredeljuje kot upravičene prejemnike pomoči:
Pri tem vsota dodeljenih sredstev (skupaj z ostalimi pomočmi) ne sme presegati dejanske škode.
Ne, 14. avgust 2023 je z zakonom določen kot dela prost dan v Republiki Sloveniji. Nadomestilo za ta dan delodajalci obračunajo enako, kakor na druge z zakonom opredeljene dela proste dneve in praznike.
Da, zakon predvideva začasne ukrepe pri kreditnih obveznostih iz kreditov javnih skladov (katerega ustanoviteljica je RS, ki preko javnih razpisov ali javnih pozivov izvaja kreditiranje), s tem, da lahko zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav iz avgusta 2023, odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe. Odlog se sklene v obliki aneksa k kreditni pogodbi. Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga.
Odlog se lahko odobri za največ 12 mesecev, če obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero se zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo do dneva uveljavitve zakona (ZOPPN-F).
Kreditojemalec naslovi na javni sklad vlogo za odlog plačila obveznosti najpozneje do 31. decembra 2023. V vlogi mora pojasniti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi.
Odlog učinkuje tako, da se končni datum zapadlosti kreditne pogodbe podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami aneksa h kreditni pogodbi z amortizacijskim načrtom, ki je priloga aneksa h kreditni pogodbi.
Da, Vlada RS lahko za preprečitev povečanja že nastale škode v gospodarstvu zaradi posledic poplav v avgustu 2023 odloči o dodelitvi predplačila sredstev gospodarstvu na podlagi predhodnega programa odprave posledic naravne nesreče. Slednjega pripravi ministrstvo za gospodarstvo, na podlagi predhodne ocene škode, za katero pridobi ocenjene podatke o oceni škode v gospodarstvu s strani gospodarskih in obrtnih zbornic ali s strani oškodovancev.
Predplačilo sredstev se lahko dodeli upravičencem, ki zaradi posledic naravne nesreče ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje na podlagi predhodnega programa odprave posledic naravne nesreče največ do višine 10 % prehodne ocene iz prvega odstavka 18. člena ZOPNN-F.
Prejemniki poročajo ministrstvu za gospodarstvo (MGTŠ), o porabi prejetih sredstev v 12 mesecih od prejema sredstev po predhodnem programu odprave posledic naravnih nesreč iz 18. člena in sredstev po programu odprave posledic naravne nesreče iz 44.c člena zakona. Poročilu morajo biti predložena ustrezna dokazila o porabi sredstev.
ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU DELA
Da, predviden je začasni ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile (zaradi posledic naravne nesreče), pri čemer je delavec upravičen do nadomestila plače v skladu z ZOPNN-F. Kot odsotnost zaradi višje sile se šteje (19. člen):
Zakon določa na strani delodajalcev naslednje izjeme:
Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, traja od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
Delavec prejme nadomestilo plače za čas, ko so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost. Delavec ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena v ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja iz poslovnega razloga (op. 138. člen ZDR-1). Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v RS (21. člen).
Delavec mora najpozneje v 3 delovnih dneh od uveljavitve ZOPNN-F ali v treh delovnih dneh od nastanka razloga obvestiti delodajalca. Če je delavec o okoliščinah višje sile obvestil delodajalca pred uveljavitvijo ZOPNN-F (skladno s splošno dolžnostjo obveščanja iz ZDR-1) se šteje, da je svojo dolžnost obveščanja že izpolnil.
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu za zaposlovanje RS. Vlogi priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
ROK za podanje vloge:
Zavod odloči o vlogi v 15 dneh od popolne vloge z odločbo, zoper katero je možna pritožba na ministrstvo za delo. Vsebino odločbe določa četrti odstavek 22. člena.
Da, zakon predpisuje, da izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, RS povrne v celoti. Pri tem se povračilo nadomestila plače delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače na podlagi tega.
Delodajalcu pripada povračilo izplačanih nadomestil plače za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.
Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.
Delodajalec ne more uveljavljati povračila izplačanih nadomestil plače za delavca, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne more opravljati dela, v času teka odpovednega roka.
ZOPNN-F določa, da mora v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.
Delodajalec v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače delavcev, ne sme:
Če bi delodajalec ravnal v nasprotju s temi zahtevami, bo moral prejeta sredstva za delavca, za katerega je ugotovljena kršitev, v celoti vrniti.
Delodajalec, ki je prejel povračilo izplačanih nadomestil plače delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, na podlagi, mora v primeru, če je od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oz. za leto 2023, o tem obvestiti FURS v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z zakonom, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema povračila izplačanih nadomestil plače do dneva vračila. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi Zakon o davčnem postopku.
Da, zakon jasno določa, da prostovoljci, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, imajo pravico do plačane odsotnosti z dela največ 7 delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav (upravičenost se izkazuje na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu).
Izplačana nadomestila plač prostovoljcev, povrne RS v celoti.
Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v RS, registriran najpozneje na dan 2. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav.
Da, zakon določa naslednje izjeme:
Napotitev posameznega delavca na začasno čakanje na delo je mogoče največ za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra 2023, ukrep lahko vlada podaljša.
Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v RS.
RS zagotovi višino delnega povračila nadomestila plače v višini 80 % nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS za mesec maj 2023. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
Delavcem s pravicami iz socialnih zavarovanj se nadomestilo plače v tem času ne izplačuje.
Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu za zaposlovanje RS v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vloga je dostopna na podstrani ZRSZ, »delodajalci«.
V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.
V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme:
Prejemnik državne pomoči na zahtevo pristojnega organa predloži dokazila o višini dejanske škode.
FURS in zavod, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev. Zakon posebej določa in opredeljuje še kazenske določbe.
Da, zakon opredeljuje kot upravičence do pomoči za samozaposlene, osebe, ki so opravljale dejavnost najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve ZOPNN-F in dejavnosti zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah iz avgusta 2023 in sicer:
Pomoč za samozaposlene znaša 1.200 EUR na mesec za avgust, september, oktober, november in december 2023. Pomoč za samozaposlene je oproščena plačila vseh davkov in prispevkov.
Če upravičenec v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16. člena ZPIZ-2 za posamezni mesec ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela pomoči za samozaposlene glede na delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa. Delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posameznem mesecu.
Sorazmernost dela pomoči za samozaposlene ne velja za upravičence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPIZ-2, razen v primeru, če za posamezni mesec ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16. člena ZPIZ-2 za celotni mesec.
Do izplačila pomoči za samozaposlene ni upravičena oseba, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če ima na dan vložitve vloge neplačane obveznosti v višini 50 evrov ali več in nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje vloge.
Za izplačilo pomoči za samozaposlene upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo (na podlagi lastne ocene poslovanja, izjava je informacija javnega značaja), s katero izjavlja, da
Upravičenec vloži vlogo do zadnjega v mesecu v septembru, oktobru, novembru oz. decembru 2023 za pretekli mesec ali za več preteklih mesecev skupaj v obdobju od 4. avgusta do 31. decembra 2023. Izplačilo se izvede 10. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje vloge.
Upravičenec prejme pomoč za samozaposlene za posamezni mesec od avgusta 2023 do decembra 2023. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek pomoči za samozaposlene za posamezne mesece.
Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki do 31. decembra 2023. Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki.
Šteje se, da upravičenec zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2023 zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 upadli za več kot 50 odstotkov glede na leto 2022. Če ni posloval v celotnem letu 2022 oziroma 2023, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2023 zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 znižali za več kot 50 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2022. Če v letu 2022 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2023 zaradi posledic poplave iz avgusta 2023 znižali za več kot 50 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2023 do 31. julija 2023. Če pogoj ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.
Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, so prihodki čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Subjekt, ki je uveljavil pomoč za samozaposlene in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2023 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2023, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2023, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
Da, zakon predvideva, da se enkratna solidarnostna pomoč, ki jo izplača delodajalec v letu 2023, za hujšo škodo, nastalo delojemalcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, do višine 10.000 eurov ne všteva v davčno osnovo iz dohodka iz delovnega razmerja. Del zneska, ki presega 10.000 eurov, se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Za hujšo škodo se šteje škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.
Da, zakon predvideva, da lahko zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, ki dosega dohodke iz dejavnosti, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove davčnega obdobja za celoten znesek plačil v denarju za namen odprave posledic poplav v avgustu 2023, plačan na za ta namen posebej oblikovan račun RS, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja (šteje znesek vseh plačil do 31. decembra 2023 na za ta namen posebej oblikovan račun RS).
Do 31. decembra 2023 se četrti odstavek 66. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) ne uporablja.
V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi Zakona o javnem naročanju in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023 se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega.
Izdajanje soglasij, dovoljenj ali drugih aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, ki so potrebni za izvedbo ukrepov za odpravo posledic poplav v avgustu 2023 po ZOPNN-F se izvaja prednostno.
GZS – oddelek javne listine izdaja potrdila o obstoju okoliščin višje sile v povezavi z obsežnimi poplavami. Vse zahteve v zvezi z izdajo potrdila s prilogami naslovite na e-naslov javnelistine@gzs.si.
Več informacij najdete na naslovu: Novica | Potrdilo o obstoju okoliščin višje sile v povezavi z obsežnimi poplavami (gzs.si)
Pravna služba GZS, 16/8/2023