Vprašanje, kakšna je pravna ureditev plačila delavcev, ki so pri prizadetem delodajalcu opravili delo zaradi odpravljanja, odvračanja oz. preprečevanja škode zagona proizvodnje oz. poslovanja podjetja, smo naslovili na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V prvem delu tega pojasnila posredujemo povzetek prejetega odgovora, ki se nanaša na trenutno veljavno zakonodajo. Na koncu pa predstavljamo rešitev, ki je predvidena v predlogu interventnega zakona, ki ni bil še sprejet v Državnem zboru.

Kaj pravi trenutna zakonodaja?

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč sta bila sprejeta dva ukrepa:

1. delno povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (delodajalec zaradi poplav začasna ne more zagotoviti dela in upravičenost do 80 % nadomestila plače, ki ga delodajalcu povrne Republika Slovenija), in
2. ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile (v primeru odsotnosti delavca, ko ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav in možnost, da delodajalec uveljavlja povračila izplačanih nadomestil plače, ki jih Republika Slovenija povrne v celoti).

Z vidika veljavne zakonske ureditve delovnih razmerij je potrebno izpostaviti, da ima delodajalec na podlagi ureditve v Zakonu o delovnih razmerjih možnost, da v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, odredi delavcu obveznost opravljanja drugega dela in se lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine (169. člen ZDR-1). Možnost odreditve opravljanja drugega dela sicer ureja ZDR-1 tudi v 33. členu. V skladu s sedmim odstavkom 33. člena ima takšen delavec pravico do plače, kot da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše. Dodati velja, da lahko delodajalec v takšnem primeru naravne ali druge nesreče v skladu s 145. členom ZDR-1 delavcem odredi delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda. Upoštevaje izpostavljeno ureditev lahko torej delodajalec v primeru, ko so zaradi posledic naravne nesreče poplave izpolnjeni pogoji po 169. členu ZDR-1, tj. tudi v primeru, ko je potrebno pri delodajalcu odpravljati škodo, ki je posledica naravne nesreče, delavcem na tej pravni podlagi začasno odredi opravljanje dela, kar pomeni, da bodo delavci neposredno pomagali odpravljati škodo pri delodajalcu (namesto opravljanja vrste dela, za katerega so sklenili pogodbo o zaposlitvi).

Posebej je treba poudariti, da delavci v takšnem primeru niso odsotni z dela in jim posledično ne pripada nadomestilo plače, ampak opravljajo delo (sicer drugo delo po 169. členu ZDR-1), za opravljeno delo pa jim pripada plača.

Kot je izpostavilo Vrhovno sodišče RS v sodbi VIII Ips 206/2018 z dne 8. 10. 2019, je plačilo za delo ena od temeljnih delodajalčevih obveznosti iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je treba upoštevati, da je plačilo za delo v osnovi protidajatev delodajalca v zameno za opravljeno delo delavca. Kljub načelni vzajemni dolžnosti izpolnitve ima delavec v določenih primerih pravico do plačila, čeprav dela ne opravlja, in sicer pravico do nadomestila plače. Ta pravila, ki predstavljajo odstop od načela vzajemnosti, so izraz upoštevanja socialne funkcije plače in predstavljajo odmik pogodbe o zaposlitvi od civilnopravne ureditve vzajemnih pogodb. Prvenstveno zakonske primere, v katerih je delavec upravičen do nadomestila plače, ureja ZDR-1 v 137. členu. Pravica do nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela pa je urejena tudi s specialnimi zakoni, lahko pa tudi s kolektivnimi pogodbami. Višina nadomestila plače je odvisna od razloga, zaradi katerega je delavec odsoten z dela. Pri tem se posamezni razlogi med seboj izključujejo (gl. sodbo VSRS VIII Ips 47/2021 z dne 9. 11. 2021).

Posledično bi bilo povsem v nasprotju s konceptom plačila v delovnopravni ureditvi in že uveljavljenimi instituti delovnega prava tolmačenje, da bi se delo, ki se nanaša na odpravo posledic naravne nesreče in ga opravljajo zaposleni pri svojih delodajalcih, štelo kot čakanje na delo ali kot višja sila. Delavcu namreč za opravljeno delo pripada plača, do nadomestila plače je upravičen zgolj takrat, ko ne opravlja dela in je opravičeno odsoten z dela iz enega od razlogov, ki so zakonsko določeni ali dogovorjeni s kolektivno pogodbo.

Kaj predvideva predlog interventnega zakona?

Vlada je 25.8.2023 v Državni zbor vložila predlog Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Predlog zakona med drugim ureja tudi začasne ukrepe povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav pri delodajalcu (134. – 143. člen). S tem določa pravico do povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri svojem delodajalcu. Upravičen bi bil vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 3.8.2023, ki je odredil delavcem obveznost odpravljanja drugega dela zaradi posledic poplav in plazov. Kot slednje se šteje odreditev opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin v skladu z ZDR-1, z namenom ponovne zmožnosti zagotavljanja dela delavcem iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu. Izplačane plače delavcem po omenjenih zakonskih določbah bi Republika Slovenija povrnila v celoti, vendar največ do višine povprečne mesečne plače v RS za mesec maj 2023. Delodajalec bi uveljavil pravico do povračila izplačanih plač z vlogo, ki jo v elektronski obliki vloži pri ZRSZ. Dodajamo, da gre v tem trenutku za predlog zakona, ki še ni bil sprejet in so do njegove objave v Uradnem listu RS možne spremembe.