»Ne ponovimo napake, ki smo jo naredili ob krizi '91, ko so podjetja, v interesu kratkoročnega preživetja, ukinila razvojne oddelke in aktivnosti,« opozarja dr. Peter Wostner vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije.
Po njegovem prepričanju bi morali krizo izkoristiti za razvojno in še posebej digitalno preobrazbo. V ta namen bi morali ukrepom, ki so preživitveno naravnani, dodati še ukrepe, ki so razvojno naravnani. »Le na ta način bomo bolj pripravljeni za nov zagon, ki bo slej kot prej prišel, hkrati pa bomo tudi bolj odporni na spremembe. Jutrišnji povratek k normalnemu bo seveda drugačen kot je bil, a bo zagotovo temeljil na digitalnih rešitvah in znanju.«
Kaj konkretno bi lahko naredili? Wostner predlaga: Na področju raziskav, razvoja in inovacij: a. Davčna olajšava za raziskave in razvoj se spremeni na dva način in sicer,
b. Zažene se nov cikel podpor za RRI, še posebej razpisa za investicijske programe in projekte na ravni TRL3-6, pa tudi TRL6-9 (s poenostavitvami). c. Program mladih raziskovalcev, obstoječi in tisti za gospodarstvo, se iz sedanjih 150-200, dvigne na preko 400. d. Nemudoma se da zelena luč za gradnjo Strojne fakultete ter Centra novih tehnologij (IJS), kar se kasneje lahko celo povrne iz BICC instrumenta EU, hkrati pa se z UniMb začne pripravljati celovita investicija v Innovum, kar se bo po letu 2021 lahko financiralo iz kohezijskih sredstev. Tako bistveno okrepimo osnovo svojega znanja, hkrati pa tudi kratkoročno spodbudimo investicijsko aktivnost. Takoj se tudi podpre investicije v raziskovalne pilotne centre z neposrednim sodelovanjem podjetij kot so že pripravljeni na področju lahkih kovin, kompozitov in podobno. e. SPIRIT, ARRS, SID banka ter SPS vzpostavijo inovacijski sklad s poudarkom na zagotavljanju lastniškega financiranja in spodbujanju prebojnih inovacij.
Na področju podjetništva, avtomatizacije in uvajanja pametnih tovarn: a. Da se izkoristi čas ko podjetja stojijo, država poveča vavčerje ter spodbude za digitalno transformacijo (razpisa MGRT / SPS) vključno z inovacijskim vavčerjem (za mikro in MSP, pa tudi raziskovalce, za preverbo koncepta za razvoj novih produktov, procesov, poslovnih modelov) ter podporo za uvajanje digitalnih in trajnostnih poslovnih modelov, da bodo vsi dobili, tudi podjetja iz Zahodne Slovenije. Hkrati se poenostavijo predpogoji za dostop do teh spodbud. b. Nemudoma se pristopi k vzpostavitvi demo centra za pametne tovarne, kjer zelo zamujamo.
c. Spodbudi podjetja, da delajo na uvajanju design thinkinga in s tem povezanih rešitev - razpis Ministrstva za kulturo v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Na ta način podjetja izboljšajo procese, pridejo do novih produktov, hkrati pa je to lahko pomembna spodbuda za kreativni sektor, ki bo sedaj izjemno na udaru. Na področju kadrov se poleg nadomeščanja stroškov plač, podjetjem dodeli še dodatek za njihovo usposabljanje. Za vse tiste, ki so med najboljšimi in bodo vodila razvoj kot tudi tistih, katerih delovna mesta bodo v naslednjih letih zaradi avtomatizacije ogrožena
Digitalizacija družbe: preko MJU se izvede javno zasebno partnerstvo tako, da se vsem, ki si tega ne morejo privoščiti, zagotovi računalnik z dostopom do interneta. Navedeno še posebej pomembno za družine z otroki, da bodo lahko enakovredno sodelovali v učnem procesu, hkrati pa omogočili staršem, da »normalno« opravljajo delo od doma.
Vzporedno naj se v okviru izobraževalnega sistema pristopi k večjemu eksperimentiranju tako, da se odpre učni proces za alternativne pristope, npr. z uporabo virtualnih učilnic, razvoj katerih podpore MIZŠ, delno tudi preko obstoječih mehanizmov spodbujanja podjetnosti in inovativnosti v izobraževalnem sistemu (ki se izvaja preko Evropskega socialnega sklada), a tudi v sodelovanju z nevladnim in zasebnim sektorjem. Nevladni sektor potem tudi prevzame vlogo digitalnega opolnomočenja delov družbe, ki to potrebujejo, s čimer ne dosežemo le preživetja, ampak tudi razvojno aktivacijo nevladnega sektorja.
Članek je bil objavljen v časopisu Delo/Svet kapitala in si ga v celoti lahko preberete tukaj