ikthm

Novice


Tehnološki peskovniki za gospodarsko rast

Nacionalna referenčna mreža FabLab, ki želi spodbuditi več inovacij in prispevati k razvoju lokalnega gospodarstva, je povezala 67 organizacij, zdaj potrebujejo še najmanj pet milijonov evrov zagonskega denarja.

(povzeto po Dnevniku: https://www.dnevnik.si/1042785784)

 

Pobudniki in podporniki mreže FabLab v Sloveniji: Marko Papič, Bojan Valančič z MJU, dr. Emilija Stojmenova Duh in dr. Andrej Kos (Foto: Željko Stevanić)

 

Te dni se pospešeno oblikuje nacionalna referenčna mreža FabLab, ki bo združevala več kot 20 fablabov po vsej Sloveniji. Tovrstno oblikovanje in delovanje ustvarjalnih laboratorijev, ki so se rodili v centru za bite in atome v Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (MIT), v Evropi ni novost, saj zelo uspešno delujejo v številnih prestolnicah, je pa nacionalna referenčna mreža FabLab edina, ki bo povezala toliko partnerjev in delovala na območju celotne države.

Fablabi lahko zaživijo po vsej Sloveniji.

»Gre za tehnološko platformo za prototipiranje inovacij in izumov, za platformo izobraževanja, medgeneracijskega sodelovanja, ustvarjanja in podpore kreativnim posameznikom, zagonskim in drugim podjetjem. Gre za neki peskovnik, kjer bo mogoče ustvarjati, se učiti, kjer bodo talenti imeli svoje mentorje,« je naštel Marko Papič s fakultete za elektrotehniko. »Izjemnega pomena je tudi za izobraževanje, saj se prek njih spodbuja mlade, predvsem dekleta, za poklice STEAM, torej na področju znanosti, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike,« pa poudarja dr. Emilija Stojmenova Duh, ključna pobudnica nastanka mreže. Da je povezava fablabov s podjetji tako na ravni opreme kot zagotavljanja kadrov nujna, je poudaril tudi njen kolega dr. Andrej Kos, ki meni, da mreža lahko v polnosti zaživi naslednje leto.

V mrežo je pristopil tudi trboveljski Katapult, ki ga je ustanovila gazela Dewesoft. »Ker imamo podobne poglede na razvoj lokalnega gospodarstva,« pravi Jernej Pangeršič, direktor Katapulta. Katapult sicer skrbi, da mlada podjetja in inovatorji produkt pripeljejo od prototipa do tržno zanimivega produkta, s FabLab pa bi pridobili še prvo fazo, torej od ideje do prototipa.

 

Dr. Emilija Stojmenova Duh (Foto: Željko Stevanić)

Med 3D-tiskalniki in orodjem

»Podjetja morajo, če želimo, da bodo res sodelovala v polni meri, najprej prepoznati koristi zase tako pri izrabi oziroma trženju opreme kot pri zagotavljanju kadrov. Glede na splošno pomanjkanje tehničnega kadra ni lepšega, kot če otrok raste med 3D-tiskalniki in različnim orodjem. Podjetja bodo tako dobila že oblikovanega človeka, kar dolgoročno pomeni, da bo manj preseljevanja v prestolnico in več možnosti za rast lokalnega gospodarstva,« razmišlja Pangeršič.

Mrežo, ki za zdaj še nima zagotovljenih sredstev financiranja, so podprli šolsko ministrstvo, ministrstvo za delo, ministrstvo za kulturo in ministrstvo za javno upravo, ki so že pripravila razpise, ter Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, pobudniki pa si želijo sredstva za petletno delovanje, torej do leta 2023. »Prva tri leta želimo 100-odstotno financiranje, zadnji dve leti samo še delno, saj se zavedamo, da moramo delovati po modelu, ki bo zagotavljal finančno neodvisnost,« je pojasnila dr. Stojmenova-Duhova. Tako naj bi po dosedanjem preverjanju stanja opreme in osebja potrebovali za delovanje 20 fablabov od pet do deset milijonov evrov. Zato so se že prijavili na evropski razpis Digital Inovation Hub, čakajo na rezultate razpisov Obzorje 2020 in Interreg.

Slabo izkoriščena oprema

»Koncept je zanimiv in sodobno zasnovan, saj odpira dodatne možnosti razvoju inovativnih poslovnih priložnosti. Obenem je regionalno uravnotežen, saj koncentracija možnosti v le eni regiji ni ustrezen odgovor izzivom sodobnega časa. Obenem ne moremo mimo dejstva, da imamo v Sloveniji veliko vrhunske raziskovalno-tehnološke opreme, ki je le delno izkoriščena. Če bo snovalcem uspelo to bolje izkoristiti, bo že to pomemben prispevek. Obenem pa ne smemo pozabiti, da tehnologija brez dobrega poslovnega modela in ustrezne povezave z netehnološkimi znanji še zdaleč ni dovolj,« opozarja prof. dr. Borut Likar s fakultete za menedžment primorske univerze. Lahko se namreč pojavijo pomembne razlike od MIT, ki je nosilec idej FabLab, opozarja Likar. »MIT namreč razvija tako tehnološko superiorne ideje, da lahko dobro služi že z njihovim licenciranjem. To pa za Slovenijo večinoma žal ni model preživetja. Tako morajo avtorji tehnoloških projektov največkrat svojo idejo tudi sami pripeljati do kupca. Če bo FabLabu uspelo zgraditi delujoč ekosistem, ki bo omogočal tudi komercializacijo, bo to lahko zgodba o uspehu. Obenem pa koncept, ki uspešno nadgrajuje idejo MIT v smislu prenosa v nekoliko manj inovativne in ekonomsko odlične države.«

Pobuda je sicer nastala v okviru evropskega projekta Interreg, koordinatorica mreže pa je fakulteta za elektrotehniko ljubljanske univerze, kjer tudi že deluje MakerLab. Projekt od vsega začetka podpira ministrstvo za javno upravo. Ob obeh drugih univerzah so se mreži pridružili tudi drugi ustvarjalni laboratoriji, kot na primer Zavod 404, regijske razvojne agencije in celo občine.

Fotogalerija