Veliko prepreko pri uvajanju digitalnih tehnologij pri podjetjih predstavljajo manjkajoče ali pomanjkljive formalne in neformalne digitalne spretnosti in znanja oz. kompetence. Evropska komisija je septembra 2020 izdala posodobljeno verzijo Akcijskega načrta za digitalno izobraževanje (Evropska komisija, 2020b). Prav zaradi tega je ključnega pomena, da je razvoj digitalnih kompetenc sistematičen in vključen v vse stopnje formalnega in neformalnega izobraževanja. Z našim Digitalnim inovacijskim stičiščem smo sodelovali pri izvedbi raziskave v okviru katere so nastali pregled študijskih programov ter pregled dostopnih analiz in poročila napovedovanja kadrov na področju digitalnih profilov, seznam digitalnih kompetenc, ki jih je potrebno nasloviti za uspešno obvladovanje zaposlovalnih izzivov na področju digitalnih profilov ter predlogi vsebin in programov za namen pridobivanja potrebnih digitalnih kompetenc.
Pri pregledu študijskih programov v Sloveniji je raziskava ugotovila, da delitev na digitalne profile in nedigitalne profile ni ustrezna, saj med nedigitalne profile uvrstimo veliko profilov, ki pri svojem delu intenzivno uporabljajo IKT orodja in programe. S tem namenom je bila oblikovana klasifikacija študijskih programov, ki deli študijske programe na tri področja digitalnih profilov, in sicer: čiste digitalne profile, podporne digitalne profile in nedigitalne profile. Čisti digitalni profili so tisti profili, ki sovpadajo z opisom digitalnih profilov e-CF oz. standardu SIST EN-16234-1:2020. Te poklice bi lahko uvrstili na primarno področje dela z digitalnimi orodji, rešitvami in storitvami, saj jih ti profili ustvarjajo in razvijajo. Podporni digitalni profili so profili, ki na svojem področju intenzivno uporabljajo digitalna orodja in ustvarjajo produkte in izdelke s pomočjo digitalnih orodij. Nedigitalni profili pa so profili, ki sicer delajo z digitalnimi orodji, ki pa jim služijo kot pripomoček za enostavnejše doseganje ciljev. Analiza 946 študijskih programov je pokazala, da je v Sloveniji 5,7 % študijskih programov, ki izobražujejo čiste digitalne profile. Kvantitativno se ta delež zdi primeren, saj je podoben deležu zaposlitev IKT specialistov v Sloveniji (Evropska komisija, 2020a). Približno trikrat več (19,5 %) je študijskih programov, ki izobražujejo podporne digitalne profile. Če k študijskim programom, ki izobražujejo čiste digitalne profile (5,7 %), prištejemo še študijske programe, ki izobražujejo podporne digitalne profile (19,5 %), ugotovimo, da imamo v Sloveniji približno četrtino študijskih programov (25,2 %), ki izobražujejo digitalne profile, medtem ko preostalih 74,8 % študijskih programov izobražuje nedigitalne profile.
Celotno poročilo je na voljo TUKAJ.
Preberite si tudi poročilo raziskave napovedovanje potreb po kadrih na področju digitalnih profilov.